Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ms (176-200)
- ramšéla -e ž (ẹ̑) bot. grmičasta rastlina z usnjatimi zimzelenimi listi in rumenimi ali rdečimi cveti; žanjevec: ramšela cvete / nabirati ramšelo ♪
- rámšelj -šlja m (á) nar. žanjevec: na travniku je zadišal ramšelj; regrat, kislica in ramšelj ♪
- razúmski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na razum: razumsko dojemanje, spoznavanje; razumsko gledanje na svet / razumska sposobnost umska / razumski dosežki; razumska dejavnost / razumski človek; sošolcem se je zdela preveč razumska; razumski in čustven razúmsko prisl.: razumsko ga ni odklanjala; razumsko presojati, utemeljiti; razumsko zgrajena pesem; sam.: dajati prednost razumskemu pred domišljijskim ♪
- razúmskost -i ž (ȗ) lastnost, značilnost razumskega: izrazita razumskost teh pesmi; razumskost znanstvenega stila // uveljavljanje, poudarjanje razuma v kaki dejavnosti, zlasti ustvarjalni: v pesnikovi zbirki se očitno kaže razumskost / ekspr. suha razumskost ♪
- refórmski -a -o prid. (ọ̑) knjiž. 1. reformen: reformski gospodarski ukrepi 2. reformističen: reformska stranka ♪
- režímski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na režim, oblast: režimska stranka / režimski pesnik ♪
- rímski -a -o prid. (í) 1. nanašajoč se na (stare) Rimljane ali Rim: rimski časopisi; rimske znamenitosti / rimski cesar; v starem veku rimski imperij; rimska kultura / rimski nos nos z izbočenim vrhnjim delom; rimski pozdrav v fašistični Italiji pozdrav z dvigom iztegnjene desne roke v skoraj navpično lego ∙ rimska volkulja podoba volkulje kot simbol rimskega imperija 2. rimskokatoliški: rimska in pravoslavna cerkev ◊ arheol. rimske naselbine v naših krajih; astr. Rimska cesta medlo se svetlikajoči pas na nebu, ki ga sestavljajo številne, zelo oddaljene zvezde; jur.
rimsko pravo civilno pravo rimske sužnjelastniške družbe; mat. rimske številke številke tipa I, V, X; rel. (rimska) kongregacija najvišji upravni organ za določeno področje v katoliški cerkvi; rimski misal misal, ki se uporablja v katoliški cerkvi zahodnega obreda; šport. rokoborba v grško-rimskem slogu rokoborba, pri kateri so dovoljeni prijemi od pasu navzgor; zgod. rimski limes nekdaj limes po Donavi in Renu ter med njima; Rimsko cesarstvo nemške narodnosti od 15. stoletja do 1806 naslov za nemško cesarstvo; rimsko število v srednjeveških listinah število, ki označuje vrstni red določenega leta v petnajstletnem ciklusu ♪
- rímskokatóliški -a -o prid. (ȋ-ọ̑) nanašajoč se na katoličane zahodnega obreda: rimskokatoliška vera / rimskokatoliška cerkev ♪
- rímskopráven -vna -o prid. (ȋ-ā) nanašajoč se na rimsko pravo: rimskopravna načela ♪
- rímstvo -a s (ȋ) miselnost, kultura starih Rimljanov: vpliv rimstva ● knjiž. omahovati med rimstvom in protestantsko vero katolištvom ♪
- rómski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Rome: romski jezik / romsko vprašanje ♪
- rómščina -e ž (ọ̑) romski jezik: prevesti v romščino ♪
- sámonémški -a -o prid. (ȃ-ẹ́) zastar. ki je samo v nemškem jeziku: napisi so bili samonemški / samonemške šole ♪
- sámski -a -o prid. (á) 1. ki ni poročen: samski moški; ostala je samska / samski stan; samsko življenje ∙ predložiti samski list pri eerkveni poroki potrdilo, da oseba, ki se želi poročiti, ni poročena; publ. zamenjati samski stan z zakonskim poročiti se 2. namenjen za bivanje ene osebe: najeti samsko sobo; samsko stanovanje / delovna organizacija gradi samski dom za svoje delavce ◊ agr. samski jarem jarem za eno žival sámsko prisl.: živeti samsko sámski -a -o sam.: samski in poročeni; omožene in samske ♪
- sámskost -i ž (á) stanje samskega človeka: samskost ga je naredila čudaškega; to je bil pravi vzrok njegove vztrajne samskosti ♪
- sámstvo -a s (ā) stanje samskega človeka: vztrajal je v samstvu; dolga leta njenega samstva ♪
- samsvoj gl. sam1 ♪
- sámši prisl. (ȃ) star. sam: rad se je samši sprehajal ob reki; živela je samši / samši se je naučila brati / v povedni rabi bogat je, a je še zmeraj samši neporočen, samski ♪
- sátemski -a -o prid. (ā) lingv., v zvezi satemski jeziki vzhodna skupina indoevropskih jezikov, pri katerih so se prvotni srednjenebni zaporniki spremenili v sičnike ♪
- sédemsto [dǝm] štev. neskl., stil. sédemsto sédemstotih (ẹ́) izraža število ali številko sedemsto [700]: kraj je oddaljen sedemsto kilometrov; pred sedemsto leti ♪
- sêjemski -a -o [jǝm] prid. (é) nanašajoč se na sejem, prireditev: zbrali so se na sejemskem prostoru; to je znano sejemsko mesto / sejemski dnevi / sejemski vrvež ♪
- sêrumski -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na serum: serumska sestava / serumska bolezen bolezen zaradi preobčutljivosti organizma na vbrizgani serum; serumska terapija ♪
- sévernonémški -a -o prid. (ẹ̄-ẹ́) nanašajoč se na severni del Nemčije: severnonemška mesta ♪
- síamski -a -o prid. (ȋ) v zvezah: siamska dvojčka dvojčka, zraščena zlasti v spodnjem delu prsnice; siamska mačka mačka s kratko dlako svetlo sive barve in temno rjavimi ušesi, tacami in repom ♪
- sistémski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sistem: sistemske značilnosti / sistemsko reševanje problemov / razvrstitev živali v sistemske enote v sistematske enote ♦ elektr. sistemski podatki podatki, ki omogočajo obdelavo uporabnikovih programov v računalniškem sistemu; jur. sistemska rešitev rešitev v zakonodaji zaradi enotnosti pravnega sistema sistémsko prisl.: sistemsko združevati ♪
51 76 101 126 151 176 201 226 251 276