Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ms (1.255-1.279)
- nekrópola -e ž (ọ̑) arheol. grobišče: najti, odkriti nekropolo; rimska, slovanska nekropola / zgodovinski prikaz nekropole ♪
- nemcístika -e ž (í) veda o nemškem jeziku in književnosti ♪
- nemčeváti -újem nedov. (á ȗ) vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti nemškega jezika: po vrnitvi iz Nemčije rad nemčuje // ekspr. govoriti nemško: nikar ne nemčuj, povej po naše ♪
- némčiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti nemškega jezika: v mestih so takrat ljudje precej nemčili // ekspr. govoriti nemško: kaj nemčiš, po naše povej 2. redko ponemčevati: nemčiti Slovence v Avstriji ♪
- nemčízem -zma m (ȋ) lingv. element nemščine v kakem drugem jeziku; germanizem: ogibati se nemčizmov; hrvatizmi in nemčizmi ♪
- nemčúr -ja m (ú) slabš. pripadnik nenemškega naroda, zavzemajoč se za germanizacijo: nemčurji in madžaroni ♪
- nemčúriti -im nedov. (ú ȗ) slabš. govoriti nemško: s svojimi ženami so nemčurili ♪
- nènadzíran -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni nadziran: nenadzirano delo, trgovanje / nenadzirani učenci / publ. pritisk nenadziranih ekonomskih sil ♪
- nèodvísnost -i ž (ȅ-í) stanje, lastnost neodvisnega: neodvisnost od staršev ga je sčasoma odtujila domu / govorili so celo o neodvisnosti gledališča od literature / ekonomska, politična neodvisnost / boj za ozemeljsko neodvisnost ♪
- néoklasicízem -zma m (ẹ̑-ȋ) um. umetnostna smer ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki obnavlja motive in oblike stare grške in rimske umetnosti: stavba ima značilnosti neoklasicizma / neoklasicizem v francoski književnosti / neoklasicizem v glasbi po prvi svetovni vojni ♪
- nèomejèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni omejen: neomejen prostor / neomejeno trajanje / vladati z neomejeno oblastjo; njegove pravice so neomejene / publ. dežele z neomejenimi gospodarskimi možnostmi / ekspr. pri njih je oče neomejen gospodar / star. neomejeno zaupanje neomajno ◊ geom. neomejena ravna črta premica; jur. neomejeno jamstvo jamstvo z vsem premoženjem ali za vso škodo; družba, zadruga z neomejenim jamstvom v kapitalistični ekonomiki družba, zadruga, pri kateri jamčijo družabniki ali člani z vsem svojim premoženjem nèomejêno prisl.: neomejeno vladati, zaupati; neomejeno vdan ♪
- néorealízem -zma m (ẹ̑-ȋ) realistična filmska ali literarna smer po drugi svetovni vojni: dokumentarnost neorealizma / italijanski neorealizem ♪
- néoromántika -e ž (ẹ̑-á) lit. umetnostna smer ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki obnavlja nekatere romantične prvine: nemški naturalizem je prehajal v neoromantiko; lirika neoromantike / neoromantika je gojila glasbeno dramo ♪
- nep -a in NEP NEP-a [nép] m, tudi neskl. (ẹ̑) zgod., kratica nova ekonomska politika v Sovjetski zvezi po letu 1921 ♪
- Néperjev -a -o prid. (ẹ̑) mat., v zvezi Neperjev logaritem logaritem z logaritemsko osnovo e ♪
- nèpísmenost -i ž (ȅ-ȋ) neznanje pisanja in branja: odpraviti nepismenost // slabš. slabo poznavanje kake stroke: filmska, plavalna, politična nepismenost ♪
- nèplástičen -čna -o prid. (ȅ-á) knjiž. ki ni plastičen, ni nazoren: neplastični filmski liki; neplastično predstavljanje življenja ♪
- nèpravílen -lna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni pravilen: nepravilen nos; imeti nepravilen obraz / nepravilna drža, rast; nepravilna oblika česa; nepravilna prehrana / nepravilno utripanje srca neenakomerno / saditi v nepravilnih razdaljah neenakih / nepravilen postopek; nepravilno poslovanje, ravnanje // evfem. napačen, zmoten: nepravilni rezultati, zaključki; dati nepravilne informacije / nepravilni podatki ◊ lingv. nepravilni glagoli glagoli, ki nimajo sistemske spregatve; lov. nepravilni deseterak deseterak, ki ima na enem rogu pet, na drugem pa manj odrastkov nèpravílno prisl.: nepravilno razlagati določbe; nepravilno ocenjeno delo; sam.: vsi so videli v tem nekaj nepravilnega ♪
- nèpretenciózen -zna -o prid. (ȅ-ọ̑) knjiž. umetniško, strokovno nezahteven: nepretenciozni članki; nepretenciozna glasba; nepretenciozno filmsko delo / njegove novele pritegnejo bralca s svojo nepretenciozno govorico preprosto, lahko razumljivo ♪
- nèproduktíven -vna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni produktiven: dejal je, da je umsko delo neproduktivna dejavnost / neproduktivna zemljišča ki niso primerna, porabna za obdelovanje / gospodarsko produktivni in neproduktivni poklici nedonosni; tako gospodarjenje je neproduktivno; ekspr. pri delu je neproduktiven malo naredi ♦ ekon. neproduktivno delo delo, ki ne ustvarja materialnih dobrin; delo, ki ne ustvarja presežne vrednosti ♪
- nèracionálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ) knjiž. negospodaren, neekonomičen: neracionalen način dela; neracionalna poraba denarja; raztresenost obratov je neracionalna // nerazumski: neracionalni svet v človeku nèracionálno prisl.: neracionalno gospodariti ♪
- nèrazgíbanost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nerazgibanega človeka: zaradi duševne nerazgibanosti ljudi se ideja ni uresničila; politična nerazgibanost družbe / nerazgibanost dramskega dejanja ♪
- nèstabílen -lna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni stabilen: nestabilen čoln; podstavek je nekoliko nestabilen / nestabilen teren / publ.: nestabilen gospodarski položaj; nestabilne cene spremenljive ♦ fiz., kem. nestabilno atomsko jedro jedro, ki radioaktivno razpade ♪
- neúmen -mna -o prid., neúmnejši (ú ū) 1. ki ni sposoben hitro dojemati, prodorno misliti: njegovi sodelavci niso neumni; ni neumen, le učiti se mu ne ljubi; preveč je neumen za šolo; neumen je kot noč, nizko kot tele zelo / ekspr. za krajo ni neumna zna spretno krasti / kot psovka gos neumna // ki ne vsebuje, izraža sposobnosti za tako dojemanje, mišljenje: neumen obraz; neumne oči / neumen odgovor 2. ki ne ravna v skladu z razumom, pametjo: vsak neumen otrok bi se pametneje odločil; mlad je še in neumen; človek je v teh letih najbolj neumen / ekspr.: bil je tako neumen, da mu je zaupal; ni tako neumen, kot se dela / ekspr.: neumen si, če ne izkoristiš priložnosti izkoristi jo; nisem neumen, da bi šel ne bom šel / kot psovka kaj si pa šel, tepec neumni; kot vzklik človek neumni, zdaj je prepozno // ki izraža tako ravnanje: neumen nasvet; neumna odločitev / ekspr.: neumne
knjige; neumne misli 3. ekspr. duševno bolan, duševno nerazvit: kaj si neumen, da tako kričiš; bil je ravno toliko neumen, da ga niso mogli poklicati na odgovor; smejal se je, kot da bi bil neumen; uči se kot neumen zelo 4. ekspr., navadno v povedni rabi zaradi močnega čustva zelo razburjen: ves neumen je od veselja; zaradi tekme je čisto neumen 5. ekspr. neprimeren, neustrezen: neumna navada; te pentlje na obleki so prav neumne; osebe v drami imajo neumna imena / imel sem same neumne izdatke // z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: spravi te neumne karte; neumne težave; neumno naključje 6. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: ima neumno srečo; obšlo ga je neumno veselje / pripoveduje neumne laži ● pog. naredil se je neumnega in ga ni pozdravil kot da ga ni videl, opazil; kot da ga ne pozna, ni spoznal; pog. naredi se neumnega in vprašaj kot da nič ne veš; pog., ekspr. neumen je na
avtomobile zelo rad jih ima; pog., ekspr. neumen je na ženske ima veliko slo po ženskah; ekspr. še neumna žival skrbi za svoje mladiče nerazumna; ekspr. neumna leta puberteta; ekspr. neumno vreme zelo spremenljivo, nestalno; preg. najbolj neumen kmet ima najdebelejši krompir za srečo, uspeh niso vselej potrebne velike umske sposobnosti neúmno prisl.: neumno govoriti, se smejati, svetovati; neumno dober je do sorodnikov; neumno začuden obraz / v povedni rabi: neumno bi bilo, če bi se dali obkoliti; ni neumno, če greš neúmni -a -o sam.: neumni ne upoštevajo dokazov; govoril je same neumne; po neumnem je zapravila ugled ♪
- nèuporáben -bna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki se ne da uporabiti, uporabljati: neuporabni prostori; stroj je neuporaben; zaradi tega živila še niso neuporabna / ekspr. neuporaben človek je / ekspr. neuporabno dramsko delo slabo, nekvalitetno ♪
1.130 1.155 1.180 1.205 1.230 1.255 1.280 1.305 1.330 1.355