Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ms (105-129)



  1.      napálmski  -a -o prid. () nanašajoč se na napalm: napalmska zmes / letala so bombardirala vasi z napalmskimi bombami napalm bombami
  2.      nèakadémski  -a -o prid. (-ẹ̄) ki ni akademski: neakademski poklici; neakademska izobrazba / knjiž. neakademska polemika
  3.      nèekonómski  -a -o prid. (-ọ̑) ki ni ekonomski: neekonomske potrebe / neekonomska dejavnost // neekonomičen, negospodaren: neekonomska poraba energije ♦ ekon. neekonomska cena cena, ki ne ustreza dejanskim stroškom in ne zagotavlja čistega dohodka
  4.      čina  -e ž (ẹ́) neki jezik: dobro razume nečino; izpopolnjevati se v nečini; profesor nečine / kočevska nečina / prvo uro je bila nečina pouk tega jezikalingv. stara visoka nečina osrednja in južna neka narečja od 9. do 11. stoletja; izposojenka iz nečine
  5.      ki  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na Nemce ali Nemčijo: neki jezik; neka književnost / neki film; neko-slovenski slovar / neka klasična filozofija; neka trgovska mornarica; neko taborišče / neki ovčar srednje velik službeni pes z daljšo trdo dlako črne ali sive barvebot. neki rožmarin okrasna rastlina z rumenimi koški na dolgih pecljih, Santolina chamaecyparissus; neka detelja lucerna; lov. neki dolgodlakar rjav ali progast lovski pes z dolgo, valovito dlako; rel. neki viteški red // med drugo svetovno vojno nanašajoč se na pripadnike oboroženih enot Nemčije: partizani so uničili neki bunker / neka okupacija slovenskega ozemlja ko prisl.: govoriti (po) neko; neko beroče občinstvo
  6.      konacionálen  -lna -o prid. (ẹ̄-) nanašajoč se na neki narod, zlasti v avstroogrski monarhiji: nekonacionalno stališče / nekonacionalne organizacije
  7.      nekováti  -újem nedov.) star. nemčevati, nemčiti: ko je prišel z Dunaja, je rad nekoval / otroci so morali v šoli nekovati govoriti neko nekujóč -a -e: nekujoči ljudje
  8.      nekúta  -e ž (ū) zastar. Nemka: Si omožil dokaj deklic, in med njimi mojo ljubco .. lepo Reziko nekuto (F. Prešeren)
  9.      nekútar  -ja m () slabš. pripadnik nenekega naroda, zavzemajoč se za germanizacijo: bil je zagrizen nekutar
  10.      nekútarica  -e ž () ženska oblika od nekutar
  11.      nekutaríja  -e ž () nekutarji: čemu se siliš v to nekutarijo
  12.      nekutáriti  -im nedov.) slabš. vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti nekega jezika: ko se je vrnil iz Nemčije, je zelo nekutaril / meščanke so v vseh pogledih pridno nekutarile se zelo navduševale za vse, kar je neko // govoriti neko: ni dovolil, da bi se v njegovi hiši nekutarilo
  13.      nekutárjenje  -a s (á) glagolnik od nekutariti: ni maral poslušati nekutarjenja
  14.      nekútarski  -a -o prid. () nanašajoč se na nekutarje: nekutarska družina / nekutarski kraj
  15.      nekútarstvo  -a s () slabš. nekutarska miselnost: očitali so ji nekutarstvo / družba domišljavega nekutarstva nekutarjev
  16.      tvo  -a s (ẹ̄) 1. državna in politična pripadnost k Nemčiji: poudarjal je svoje netvo // neka kultura in miselnost: vpliv netva / dokazovati netvo pokrajine 2. ekspr. prebivalci neke narodnosti: avstrijsko netvo si je lastilo vso oblast v državi
  17.      nènéki  -a -o prid. (-ẹ́) ki ni neki: neneki jeziki, narodi; neneke dežele
  18.      nèrazúmski  -a -o prid. (-) ki ni razumski: razumski in nerazumski svet / nerazumske trditve; nerazumska spoznanja
  19.      neúčina  -e ž () nar. neumno govorjenje ali ravnanje; neumnost: kakšno neučino si spet naredil
  20.      nèzémski  -a -o prid. (-ẹ̑) nezemeljski: nezemska hoja / nezemska lepota, ljubezen
  21.      nizozémski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Nizozemce ali Nizozemsko: nizozemska pristanišča / nizozemsko slikarstvo ♦ fiz. nizozemski daljnogled daljnogled, ki ima za okular razpršilno lečo; holandski daljnogled
  22.      nizozéčina  -e ž (ẹ̑) nizozemski jezik: učiti se nizozečino
  23.      nôvovisôkonéki  -a -o prid. (ō-ō-ẹ́) lingv. ki sloni na osrednjih in južnih nekih narečjih od 16. stoletja dalje: novovisokoneki jezik
  24.      óhmski  tudi ómski -a -o [om-] prid. (ọ̑) elektr., navadno v zvezi ohmska upornost upornost, zaradi katere električna priprava, naprava oddaja toploto: merjenje ohmske upornosti
  25.      ósemsto  [sǝm] štev. neskl., stil. ósemsto ósemstotih (ọ́) izraža število ali številko osemsto [800]: posvetovanja se je udeležilo kakih osemsto strokovnjakov

   1 5 30 55 80 105 130 155 180 205  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA