Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Most (51-75)


  1.      samostálnost  -i ž (ȃ) zastar. samostojnost: razvijati otrokovo samostalnost / iz šolskih nalog nekaterih učencev se vidi velika samostalnost v mišljenju / braniti, izgubiti narodno samostalnost neodvisnost; gospodarska samostalnost ♪
  2.      samostán  -a m (ȃ) 1. verska ustanova, v kateri živijo redovniki ali redovnice: nekateri samostani so bili središče znanosti in kulture / bila je vzgojena v samostanu v samostanski šoli, samostanskem internatu / moški, ženski samostan / iti, stopiti v samostan postati redovnik, redovnica // poslopje te ustanove: obnavljati samostan / v bližini stoji frančiškanski samostan; od daleč se vidi kartuzijanski samostan Pleterje 2. samostanska skupnost: samostan ima dvajset članov; razpustiti samostan; predstojnik samostana ♪
  3.      samostánec  -nca m (ȃ) star. redovnik: nekateri samostanci so pisali kronike; puščavnik in samostanec ♪
  4.      samostánka  -e ž (ȃ) star. redovnica: sprejela ga je samostanka ♪
  5.      samostánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na samostan: samostanski brat; samostanski predstojnik; član samostanskega reda; samostanski vratar / samostanska vzgoja; samostansko življenje / samostanski hodniki; samostanski vrt / samostanska celica; samostanska halja kuta; samostanska šola nekdaj šola, ki jo vzdržujejo redovniki ali redovnice ∙ ekspr. v tej hiši zmeraj vlada samostanska tišina popolna ♦ rel. samostanska porta prostor ob glavnem vhodu v samostan samostánsko prisl.: samostansko urejen ∙ ekspr. živeti samostansko osamljeno, zdržno; ekspr. samostansko preprosta sobica zelo preprosta, z malo pohištva ♪
  6.      sámostojèč  -éča -e prid. (ȃ-ȅ ȃ-ẹ́) navadno v zvezi s hiša ki stoji sam, se ne dotika druge stavbe: graditi samostoječe in vrstne hiše ♪
  7.      samostójen  -jna -o prid., samostójnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki dela, ravna po lastni presoji, brez vpliva, spodbude drugega: biti odločen in samostojen človek; lahko bi bila bolj samostojna / ta pesnik, pisatelj je samostojen duh // ki vsebuje, izraža tako presojo: imeti samostojne nazore; njegovo mišljenje je samostojno / samostojna pot v socializem 2. v povedni rabi sposoben skrbeti sam zase, se preživljati sam, brez pomoči drugega, zlasti staršev: trije otroci so že samostojni, četrti pa hodi še v šolo; pokazati hoče, da je tudi ona samostojna / odšel je od doma in začel samostojno življenje 3. ki pri svojem delu, dejavnosti odloča sam, ne da bi moral upoštevati voljo, zahteve drugega: v službi je že samostojen / zdaj je samostojen gospodar / samostojni obrtnik obrtnik z lastno obrtjo; samostojni raziskovalec // o katerem odloča kdo sam, ne da bi moral upoštevati voljo, zahteve drugega: samostojno delo; samostojno ukrepanje / samostojno delovno mesto / samostojni poklic poklic, ki ga opravlja oseba kot glavno dejavnost, ne da bi bila v rednem delovnem razmerju / te zadeve so v samostojni pristojnosti zbora združenega dela; pravica samostojnega odločanja 4. ki gospodarsko, politično ni vezan na drugega: samostojna družbena, gospodarska organizacija; ustanova je finančno samostojna / postali so samostojen narod na lastnem ozemlju / samostojno področje 5. ki je že sam zase celota, ki ni del česa drugega: paviljon je samostojna stavba / sestavljen je iz več samostojnih delov; samostojna enota; samostojno poglavje / pesmi so izšle v samostojni knjigi / to je bil njegov prvi samostojni nastop / samostojna jed jed, ki se jé brez drugih jedi; izdal je svojo tretjo samostojno pesniško zbirko zbirko, v kateri so le njegove pesmi // ki ni povezan, ni v sklopu z drugim: pri tem je imela slovenščina samostojno vlogo / te besede tvorijo samostojno skupino ◊ fin. samostojna valuta valuta, ki ni vezana na drugo valuto; fiz. samostojni tok električni tok, ki teče v plinu, ne da bi se dovajali naboji; jur. samostojna pritožba pritožba, ki ni združena s pritožbo zoper sodbo; samostojno osebno delo s sredstvi, ki so lastnina občanov; lingv. samostojni pomen besede, besedne zveze pomen besede, besedne zveze glede na mesto v jezikovnem sistemu; v slovarju so besede prikazane kot samostojna gesla ali pa kot podgesla; rad. mlada pevka je posnela prvo samostojno ploščo ploščo s pesmimi, ki jih poje le ona samostójno prisl.: narediti kaj samostojno; samostojno odločati, presojati, ravnati; samostojno živeče bitje ♪
  8.      samostójnež  -a m (ọ̑) ekspr. samostojen človek: za tako delo so potrebni odločneži in samostojneži ♪
  9.      samostójnost  -i ž (ọ́) stanje samostojnega: mlad človek si želi samostojnosti / prizadevati si za gospodarsko, politično samostojnost / izgubiti državno, narodno samostojnost / boj za samostojnost slovenskega knjižnega jezika / učenci so pri delu pokazali veliko samostojnost samostojno mišljenje, ravnanje; razvijanje otrokove samostojnosti ♦ jur. samostojnost organa pri odločanju ♪
  10.      samóstra  -e ž (ọ̑) 1. knjiž. samostrel: na steni so visele samostre; stražar s samostro na rami 2. nar. past za polhe s sprožilno vzmetjo: nastaviti samostro ♪
  11.      samostrél  tudi samóstrel -a [druga oblika tudi eu̯] m (ẹ̑; ọ̑) 1. nekdaj orožje iz loka in močne napenjalne priprave: streljati s samostrelom; borili so se z meči, sulicami in samostreli 2. knjiž. past za polhe z loku podobno vzmetjo: nastaviti samostrel ♪
  12.      samostrélec  -lca m (ẹ̑) nekdaj vojak, oborožen s samostrelom: samostrelci in ščitonosci ♪
  13.      samostrélen  -lna -o prid. (ẹ̑) ki ob dotiku strelja sam: samostrelna priprava ♪
  14.      samóstrina  -e ž (ọ̑) nar. past za polhe z loku podobno vzmetjo: nastaviti samostrino ♪
  15.      sluhonémost  -i ž (ẹ̄) knjiž. nemost brez gluhosti: sluhonemost otroka ♪
  16.      stŕmost  -i ž (ŕ) značilnost strmega: strmost hriba / ekspr. vznemirjala jo je strmost njegovega pogleda ostrost, predirljivost ♪
  17.      šólmošter  -tra m (ọ̄) star. učitelj: v vas je prišel nov šolmošter ♪
  18.      šólmoštrski  -a -o prid. (ọ̄) star. učiteljski: šolmoštrska služba ∙ star. on je preveč šolmoštrski rad daje nasvete, nauke ♪
  19.      šómošter  -tra m (ọ̄) star. učitelj: bil je šomošter; šomoštri in dohtarji ♪
  20.      šomoštríja  -e ž (ȋ) star. učitelji, učiteljstvo: spori s šomoštrijo ♪
  21.      šomoštrováti  -újem nedov. (á ȗ) star. učiteljevati: dolgo je šomoštroval v tem kraju ∙ star. nehaj že šomoštrovati vsiljivo dajati nasvete, nauke ♪
  22.      šómoštrski  -a -o prid. (ọ̄) star. učiteljski: šomoštrska služba ∙ star. zadosti mu je njenega šomoštrskega govorjenja vsiljivega dajanja nasvetov, naukov ♪
  23.      šómoštrstvo  -a s (ọ̄) star. učiteljevanje: šomoštrstvo ga je pri njegovem ustvarjanju omejevalo ♪
  24.      termostát  -a m (ȃ) 1. naprava za avtomatično vzdrževanje stalne temperature: termostat se je pokvaril; električni termostat; termostat v hladilniku 2. teh. omarici podobna naprava, v kateri je stalna temperatura: v termostat je shranil vzorec za analizo ♪
  25.      trómostóvje  -a s (ọ̑-ọ̑) most iz treh med seboj povezanih mostov: srečati se na tromostovju; gradnja tromostovja / Tromostovje v Ljubljani ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA