Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Mor (26-50)



  1.      moratórij  -a m (ọ́) fin., jur. pogodbeno odložen ali oblastveno odrejen odlog plačil zapadlih obveznosti: razglašen, uveden je bil moratorij vseh plačil; moratorij v plačevanju reparacij / transferni moratorij odlog plačil zapadlih obveznosti v tujino // publ. začasna opustitev česa: predvolilni moratorij večjih političnih akcij; moratorij za jedrske poskuse
  2.      mórava  -e ž (ọ̑) cigareta boljše kakovosti z imenom Morava: prižgal si je moravo; neskl. pril.: cigarete morava in morava cigarete
  3.      moravízem  -zma m () lingv. element jezika moravskih Slovanov v kakem drugem jeziku: moravizmi in panonizmi v stari cerkveni slovanščini
  4.      morbíden  -dna -o prid. () knjiž. bolehen, slaboten: morbidni ljudje / morbidna plast družbe // pretirano občutljiv: opis morbidnih junakov v romanu / morbidna mentaliteta
  5.      morbiditéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. število, ki pove, koliko ljudi oboli za isto boleznijo v letu na tisoč prebivalcev; obolevnost: morbiditeta pada; podatki o morbiditeti
  6.      morbídnost  -i ž () knjiž. bolehnost, slabotnost: zaradi morbidnosti večkrat ne pride na delo / ekspr. morbidnost njegove poezije // pretirana občutljivost: nežnost in morbidnost njegovih junakinj
  7.      mor  tudi mórda prisl. (; ọ̑) 1. izraža ne popolno prepričanost o čem: rad bi vedel, če me morda še pozna; zvečer se morda vidiva; morda se vendar vrneš domov / draži jo ne morda iz hudobije, ampak iz prešernosti / ekspr. morda bo kaj iz tega, morda nič // izraža približnost povedanega: dosti ni popil, tri kozarce morda 2. v zvezi z bi izraža obzirno željo, zapoved: morda bi se pomaknili nekoliko naprej; morda bi še enkrat začeli 3. v vprašalnih stavkih izraža vljudnostno obzirnost vprašanja, prošnje: bi morda še kaj popili; ali bi morda kaj prispevali; ali morda še kaj želite 4. v medmetni rabi izraža zadržano pritrjevanje: mislimo, da je vse povedal. Morda 5. ekspr., v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev: kdo me bo strahoval, morda ti, ki te nič ni
  8.      morebíten  -tna -o prid. () po predvidevanjih mogoč, ne pa gotov: hotel je zvedeti za morebitne pomisleke; odgovoren boš za morebitne posledice; morebitne pritožbe pošljite na ta naslov; ti boš odgovarjal na morebitna vprašanja / odstranili so morebitne razgrajače
  9.      morebíti  prisl. () raba peša morda, mogoče: črta je morebiti nekoliko prenizko; morebiti bomo le zmagali / povedala je vse, morebiti še več, kakor je treba
  10.      morebítnost  -i ž () kar je po predvidevanjih mogoče, ne pa gotovo: presojati morebitnosti; ker ima s tega kraja dober pregled, pazi na vse morebitnosti / nisem računal s to morebitnostjo možnostjo
  11.      móren  -rna -o prid. (ọ̄) nar. zahodno mlačen: morna voda
  12.      moréna  -e ž (ẹ̑) geogr. nasutina ledenika, groblja: raziskovati morene v Alpah; pobočje morene / čelna morena
  13.      morénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na moreno: morenski drobir, material / morenski nasipi
  14.      moréška  -e ž (ẹ̑) tur. bojni ples s sabljami, po izvoru iz Španije: korčulska moreška
  15.      Mórfejev  -a -o prid. (ọ̑) knjiž., v zvezi biti v Morfejevem naročju spati: kmalu je bil v Morfejevem naročju
  16.      morfém  -a m (ẹ̑) lingv. najmanjši del besede kot nosilec pomena: lip-ic-a ima tri morfeme / končniški, korenski, priponski morfem
  17.      morfémski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na morfem: morfemski sestav / morfemska varianta
  18.      mórfij  -a m (ọ̄) poljud. opijev alkaloid, ki blaži bolečine, povzroča ugodje, strok. morfin: dati bolniku morfij; že več let jemlje morfij / uživalec morfija / doza, injekcija morfija
  19.      morfín  -a m () farm. opijev alkaloid, ki blaži bolečine, povzroča ugodje: učinek morfina / pomiriti bolečine z injekcijo morfina / pridobivanje morfina
  20.      morfiníst  -a m () kdor (trajno) uživa morfij: govorili so, da je morfinist; zdraviti morfinista
  21.      morfinístka  -e ž () ženska, ki (trajno) uživa morfij: govorili so, da je morfinistka
  22.      morfinízem  -zma m () uživanje morfija: morfinizem je veliko zlo / pojav morfinizma
  23.      morfologíja  -e ž () biol. veda o zgradbi in obliki organizmov, oblikoslovje: morfologija človeka; panoge morfologije / normalna, patološka, primerjalna morfologija ♦ geogr. geomorfologija; lingv. oblikoslovje // knjiž. oblika, oblikovanost: osebki se razlikujejo po morfologiji / morfologija čela / morfologija jamskih prostorov, tal
  24.      morfolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na morfologijo, oblikosloven: morfološke razprave; morfološko proučevanje živih bitij / morfološki oris narečja oblikoslovni morfolóško prisl.: poteze se morfološko bistveno ločijo
  25.      morfonologíja  -e ž () lingv. nauk o glasovnih in naglasnih značilnostih morfema, besede, oblikoglasje: študij morfonologije; fonologija in morfonologija

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA