Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Mor (151-175)



  1.      hemoroídi  -ov m mn. () med. bolezenska razširitev vene ob zadnjični odprtini, zlata žila: operirati hemoroide
  2.      heteromórfen  -fna -o prid. (ọ̑) biol., min. ki nastopa v dveh ali več oblikah: heteromorfni kromosomi; heteromorfna rudnina
  3.      heteromórfnost  -i ž (ọ̑) biol., min. lastnost, značilnost heteromorfnega: heteromorfnost ogljika
  4.      hídrometamorfóza  -e ž (-ọ̑) petr. hidrotermalna metamorfoza
  5.      hilomorfízem  -zma m () filoz. nazor, da so stvari iz snovi kot pasivnega počela in iz oblike kot aktivnega počela
  6.      humór  -ja m (ọ̑) 1. sposobnost za duhovito, šaljivo prikazovanje česa: biti brez humorja; imeti smisel za humor / on je človek humorja // kar se ustvari s to sposobnostjo: ljubil je šalo in razumel humor; črtica je brez humorja; pripovedovati s humorjem; naraven, trpek, zdrav humor / črni humor katerega predmet je lastna ali obča tragika; obešenjaški humor šale, dovtipi človeka v brezizhodnem položaju; suh humor brez osebne čustvene prizadetosti 2. zastar. veselo razpoloženje, dobra volja: v njem sta se lepo družila resnost in humor
  7.      humóren  -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. humorističen: humoren pisatelj; zmeraj je bil humoren in vesel / najbolje je odigral humorne prizore humórno prisl.: humorno pripovedovati
  8.      humoréska  -e ž (ẹ̑) lit. literarno delo, ki na šaljiv način prikazuje resničnost, življenje: napisati, priobčiti humoresko; humoreske in groteske // muz. skladba šaljivega značaja: Dvořákova humoreska
  9.      humoríst  -a m () duhovit, šaljiv človek, šaljivec: on je velik humorist; njegovo pripovedovanje izdaja rojenega humorista / nastopil bo zabavni ansambel s pevcema in humoristom // kdor piše humoristična dela: v fiziognomiji tega pisatelja se družita humorist in satirik
  10.      humorístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na humor: humorističen list, pisatelj; humoristična oddaja v radiu; humoristična zgodba; humoristično delo / govoriti v humorističnem tonu / jemati stvar s humoristične strani; pog. ima močno humoristično žilico humorístično prisl.: govoriti humoristično
  11.      humórnost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost humorističnega: humornost je le del njegovega pisateljskega bistva; očaral jih je z odkritosrčno humornostjo in ljubeznivostjo / glavnega junaka je odigral s preizrazito humornostjo
  12.      idiomórfen  -fna -o prid. (ọ̑) min. ki nastopa v svoji značilni obliki: idiomorfni kristali
  13.      ìmorálen  -lna -o prid. (-) knjiž. ki ne priznava, se ne drži moralnih načel: imoralen človek
  14.      ìmoralíst  -a m (-) knjiž. kdor ne priznava, se ne drži moralnih načel: nihilisti in imoralisti
  15.      ìmoralízem  -zma m (-) knjiž. nepriznavanje moralnih načel: imoralizem meščanske družbe
  16.      ìmorálnost  -i ž (-) knjiž. lastnost imoralnega človeka: njegova znana imoralnost
  17.      imortéla  -e ž (ẹ̑) vrtn. cvetlica z nevenljivimi cveti, socvetji; suha roža: šopek imortel
  18.      izomórfen  -fna -o prid. (ọ̑) knjiž. ki je iste oblike, istoličen: izomorfne stvari ♦ mat. izomorfne grupe grupe z enakimi strukturami; min. izomorfne snovi snovi, ki kristalijo v podobnih kristalih
  19.      izomorfízem  -zma m () knjiž. lastnost, značilnost izomorfnega, istoličnost: izomorfizem stvari ♦ mat. lastnost grup z enakimi strukturami; min. pojav, da snovi kristalijo v podobnih kristalih
  20.      mor  prisl. () navadno s členkom izraža poljubnost usmerjenosti: želi si stran, kamor si že bodi; lastovke so sedale na žlebove ali kamor že / piše se tudi brez vejice udari, naj pade kamor hoče; prim. kamorkoli
  21.      mor  vez. () v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje kraja, proti kateremu je dejanje usmerjeno ali ga doseže: šla sva, kamor je kazal kažipot; ni tam, kamor sem ga postavil / to je črta, do kamor seže povodenj do katere; ni mogel na univerzo, kamor ga je mikalo ∙ vznes. nima, kamor bi glavo položil nima kje stanovati, prespati // za izražanje poljubnosti kraja, proti kateremu je usmerjeno dejanje, ali dosege tega kraja: povsod, kamor je prišel, so ga lepo sprejeli; ekspr.: kamor pogledaš, sama voda; ne boš več hodil z doma, kadar in kamor te bo volja
  22.      kamóra  -e ž (ọ̑) nekdaj tajna teroristična organizacija v Neaplju: mafija in kamora sta strahovali ljudi
  23.      morkóli  inmor kóli prisl. (-ọ̑) izraža poljubnost usmerjenosti: hoče stran, kamorkoli; doma ne strpi, mora v kino, kavarno ali kamorkoli
  24.      morkóli  inmor kóli vez. (-ọ̑) v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje poljubnosti kraja, proti kateremu je usmerjeno dejanje, ali dosege takega kraja: kamorkoli je stopil, povsod je bilo vlažno; termiti so huda nadloga, kamorkoli pridejo
  25.      komemorácija  -e ž (á) žalna slovesnost: prirediti komemoracijo; komemoracija za padlimi tovariši / žalna komemoracija

   26 51 76 101 126 151 176 201 226 251  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA