Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Mod (126-150)



  1.      komodór  -ja m (ọ̑) 1. v stari Jugoslaviji čin, za stopnjo nižji od kontraadmirala, ali nosilec tega čina: komodor in kontraadmiral 2. zlasti v Angliji, med drugo svetovno vojno poveljnik konvoja
  2.      kozmodróm  -a m (ọ̑) teh. prostor za vzletavanje vesoljskih ladij, zlasti v ruskem okolju; vzletišče, izstrelišče: s kozmodroma izstreliti vesoljsko ladjo
  3.      lážimodriján  -a m (-) ekspr. kdor v resnici ni modrijan, čeprav se kot tak kaže: ne verjemi tem lažimodrijanom
  4.      nadmodríti  -ím dov., nadmódril; nadmodrèn ( í) knjiž. prekositi, preseči v modrosti, zvitosti: mislil je, da ga kmečki človek ne more nadmodriti; nadmodriti hočejo drug drugega
  5.      najemodajálec  -lca [c in lc] m () publ. kdor da kaj v najem: najemodajalec in najemojemalec moreta sporazumno spremeniti pogodbo
  6.      nasmodíti  -ím dov., nasmódil; nasmojèn ( í) nekoliko osmoditi: nasmoditi poleno // ekspr. natepsti, pretepsti: nasmoditi otroka // ekspr. nalagáti: nasmodil ga je, da bo gotovo prišel / spoznal je, da se je nasmodil da se je prevaral, zmotil
  7.      móder  -dra -o prid. (-ọ́) knjiž. ki ni moder, preudaren: nemoder človek, mož / nemodri nauki
  8.      modêren  -rna -o prid. (-ē) ki ni moderen: nemoderni čevlji; nositi nemoderen klobuk / to je nemoderen človek
  9.      modêrnost  -i ž (-é) lastnost, značilnost nemodernega: nemodernost njegove obleke je ni motila / pogovor o modernosti in nemodernosti poezije
  10.      novomóden  -dna -o prid. (ọ́) ekspr. moderen, sodoben: novomodni nazori / novomodna obleka / tip novomodne ženske
  11.      obmódek  -dka m (ọ̑) anat. organ ob modu, v katerem se nabirajo semenčice
  12.      omodréti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. pomodreti: grozdje se je napelo in omodrelo / nos mu je omodrel omodrèl in omodrél -éla -o: omodrele ustnice
  13.      osmódek  -dka m (ọ̑) 1. osmojeni del česa: osmodek dogorevajoče trske 2. knjiž., ekspr. neumen, nespameten človek: kar reče ta osmodek, ni vredno upoštevati
  14.      osmodíti  -ím dov., osmódil ( í) 1. z ognjem, vročino povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano: plamen je osmodil zidove; ob sveči si je osmodil lase / strela je osmodila vrh drevesa // poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin: slana je osmodila travo, žito 2. ekspr. opeči: sonce ga je hudo osmodilo ● ekspr. pri kupčiji ga je osmodil za precejšnjo vsoto ogoljufal, prevaral; ekspr. z vso silo ga je osmodil po glavi udarilagr. osmoditi prašiča s smojenjem odstraniti ščetine z njega osmojèn -êna -o: osmojeni lasje; osmojeno drevje
  15.      plazmódij  -a m (ọ́) zool. enocelični organizem, ki povzroča malarijo, Plasmodium: razmnoževanje plazmodija
  16.      pomodrélost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost pomodrelega: pomodrelost kože
  17.      pomodréti  -ím dov. (ẹ́ í) postati moder: grozdje je že pomodrelo / ustnice so ji pomodrele; pomodreti od jeze; pomodreti v obraz ♦ kem. lakmus pomodri pomodrèl in pomodrél -éla -o: pomodrele ustnice; obleke vinogradnikov, pomodrele od galice
  18.      pomodrítev  -tve ž () glagolnik od pomodreti ali pomodriti: znak zastrupitve s plinom je pomodritev kože
  19.      pomodríti  -ím dov., pomodrèn ( í) narediti kaj modro: te tekočine snov pomodrijo; slive so se že pomodrile
  20.      pomodrováti  -újem dov.) krajši čas modrovati: starec je sedel pred hišo in pomodroval o življenju / ekspr. možje so se zbrali in pomodrovali o problemih se pogovorili / pogrebci so v gostilni malo pomodrovali
  21.      posmodíti  -ím dov., posmódil ( í) nekoliko osmoditi: plamen je posmodil stene; ob sveči si je posmodil lase / vročina je posmodila travo / slana je posmodila cvetje; zapozneli mraz je posmodil liste ∙ ekspr. tako mu bom posmodil pod nogami, da bo tekel od nas naredil mu bom nekaj neprijetnega posmodíti se ekspr. zlagati se: pošteno si se mu posmodil, pa ti je, bedak, verjel ∙ ekspr. zelo se je posmodila o njem prevarala, zmotila posmojèn -êna -o: posmojeni lasje; posmojena trava; od slane posmojeno cvetje; sam.: dišalo je po posmojenem
  22.      póstmodernízem  -zma m (ọ̑-) umetnostna smer v drugi polovici dvajsetega stoletja, ki odklanja pretirani modernizem in avantgardizem: postmodernizem v arhitekturi, pesništvu
  23.      premóder  -dra -o prid. (ọ́) knjiž. 1. preveč moder, pameten: premoder je, da bi naredil tako veliko neumnost ∙ nar. ne bodi premodra, to ti lahko zelo škoduje preveč resna, preveč zadržana 2. ekspr. zelo preudaren, zelo pameten: mnogo pravljic se začenja: živel je premoder mož / zapisal je tele premodre besede premódro prisl.: premodro govoriti
  24.      premodríti  -ím dov., premódril; premodrèn ( í) knjiž. prekositi, preseči v modrosti, zvitosti: poskušal jo je premodriti, pa mu ni uspelo; bila je tako prebrisana, da je lahko premodrila vsakega človeka
  25.      prismóda  -e ž (ọ̑) slabš. nespameten, neumen človek: tej prismodi tega ne boš mogel dopovedati; ta fant je čisto navadna prismoda / kot psovka nehaj že, prismoda neumna

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA