Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Mini (76-100)
- eléktroluminiscénčen tudi eléktroluminescénčen -čna -o (ẹ̑-ẹ̑) pridevnik od elektroluminiscenca: elektroluminiscenčna svetloba ♪
- eléktroluminiscénten tudi eléktroluminescénten -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) fiz. elektroluminiscenčen ♪
- eliminíranje -a s (ȋ) glagolnik od eliminirati: zavzeli so se za eliminiranje tuje konkurence; eliminiranje posledic vojne; eliminiranje predsodkov in mitov ♪
- eliminírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. ukiniti obstoj česa; odpraviti, odstraniti: eliminirati razdiralni vpliv; iz učnih programov so eliminirali nepotrebno učno snov; eliminirati medsebojna nasprotja / revolucija je eliminirala profesionalne generale iz političnega življenja ♦ mat. eliminirati neznanko z računskimi postopki doseči, da odpade določena neznanka v sistemu enačb; izločiti, odpraviti neznanko ♪
- feminílen -lna -o prid. (ȋ) knjiž. ki ima ženske značilnosti, lastnosti: feminilen moški / feminilne poteze ženske ♪
- féminin -a -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko ženski: kazati psihične feminine znake ♪
- fémininski -a -o prid. (ẹ̑) lingv. ženski: femininska sklanjatev ♪
- fémininum -a in -na m, mn. féminina s tudi féminini m (ẹ̑) lingv. ženski spol: postaviti pridevnik v femininum / feminina na -a samostalniki ženskega spola na -a ♪
- feminístičen -čna -o (í) pridevnik od feminizem: pisala je feministične članke; feministično gibanje ♪
- feminístka -e ž (ȋ) v meščanski družbi ženska, ki si prizadeva za enakopravnost z moškimi: postala je vneta feministka ♪
- feminizácija -e ž (á) 1. naraščanje števila žensk v kaki dejavnosti: feminizacija učiteljskega poklica 2. prevzemanje ženskih značilnosti, lastnosti: feminizacija moških se je kazala tudi v oblačenju ◊ biol. sprememba nekaterih značilnosti moškega organizma v ženske značilnosti; lingv. proces, v katerem beseda ali oblika, ki ni ženskega spola, preide v ženski spol ♪
- feminízem -zma m (ȋ) 1. v meščanski družbi gibanje žensk za enakopravnost z moškimi: pospeševanje feminizma 2. pojavljanje ženskih značilnosti, lastnosti pri moškem: feminizem pri evnuhih ♪
- feminizírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. biol. spremeniti nekatere značilnosti moškega organizma v ženske značilnosti: feminizirati petelina 2. dati čemu ženske značilnosti, lastnosti: feminizirati vzgojo ♪
- foraminífera in foraminifêra -e ž (ȋ; ȇ) nav. mn., zool. morska pražival, navadno z apnenčasto hišico; luknjičarka ♪
- fótoluminiscénca tudi fótoluminescénca -e ž (ọ̑-ẹ̑) fiz. sevanje za snovi značilne svetlobe pod vplivom svetlobnih žarkov ♪
- hominíd -a m (ȋ) nav. mn., antr. človek in človekovi predniki ter njegovi izumrli najožji sorodniki; človečnjak ♪
- iluminírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. knjiž. dekorativno, slavnostno razsvetliti: iluminirati mesto 2. um., v srednjem veku slikarsko okrasiti rokopis: iluminirati kodeks iluminíran -a -o: iluminirana knjiga; vse obrežje je bilo iluminirano ♪
- ìndeterminíran -a -o prid. (ȉ-ȋ) knjiž. nedoločen, neopredeljen: zgodovinsko indeterminiran pojav; indeterminirana dejavnost, prihodnost ♪
- ìndeterminíranost -i ž (ȉ-ȋ) knjiž. nedoločenost, neopredeljenost: časovna indeterminiranost dogodka; indeterminiranost pojavov / indeterminiranost zavesti in volje ♪
- ìndeterminíst -a m (ȉ-ȋ) pristaš indeterminizma: boj med indeterministi in deterministi ♪
- ìndeterminístičen -čna -o prid. (ȉ-í) nanašajoč se na indeterminizem: indeterministični nauk / indeterministično stališče ♪
- ìndeterminízem -zma m (ȉ-ȋ) filoz. nauk, po katerem obstajajo dogodki, ki nimajo vzroka ali pa ga ni mogoče navesti: pristaš indeterminizma; polemika o determinizmu in indeterminizmu / duhovni indeterminizem ♪
- inkriminírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. obdolžiti, obtožiti: avtor inkriminira v svojem članku več oseb ♦ jur. določiti s kazenskim zakonom, da je kako dejanje kaznivo dejanje inkriminíran -a -o 1. deležnik od inkriminirati: inkriminirana oseba / inkriminirano dejanje 2. napaden, grajan: inkriminirani članek; inkriminirana trditev ♪
- kémiluminiscénca tudi kémiluminescénca -e ž (ẹ̑-ẹ̑) fiz. sevanje za snovi značilne svetlobe kot posledica kemične reakcije ♪
- kémoluminiscénca tudi kémoluminescénca -e ž (ẹ̑-ẹ̑) fiz. kemiluminiscenca ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226