Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Min (801-825)
- fiksírati 1 -am dov. in nedov. (ȋ) 1. trdno namestiti kaj v določenem položaju ali na določenem mestu, pritrditi: fiksirati anteno; fiksirati reflektorje // trdno določiti: fiksirati datum ekskurzije; fiksirati pozicijo kamer / publ.: v pogodbi fiksirati minimalne mezde; fiksirati naloge inšpekcije 2. knjiž. določiti čemu dokončno podobo, zlasti v umetniški dejavnosti: portretist fiksira gib; režiser je fiksiral situacijo 3. nedov., pog. napeto, nepremično gledati koga: fiksirati sogovornika; ostro ga je fiksiral in tehtal 4. fot. kemično odstraniti za svetlobo občutljivo snov z neosvetljenih delov filma: fiksirati film / fiksirati fotografijo 5. biol., kem. kemično obdelati kaj, da se ohrani v določenem stanju: fiksirati preparat; fiksirati s formalinom ◊ gled. fiksirati besedilo dokončno pripraviti, obdelati ga za uprizoritev; med. fiksirati
zlomljeni ud z oporami ga napraviti negibljivega; šah. fiksirati kmeta preprečiti mu napredovanje; tekst. fiksirati tkanino s toplotnim ali kemičnim postopkom doseči, da se tkanina pri nadaljnji predelavi ne krči ali razteza; um. fiksirati barvo površinsko utrditi, zaščititi barvno plast fiksíran -a -o: dajatve so bile fiksirane v urbarjih; nezadostno fiksirane meje / fiksirani pojmi ustaljeni ♪
- filológičen -čna -o prid. (ọ́) zastar. filološki: filologični seminar ♪
- finánčen -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na finance: finančni načrt; proračunski finančni sistem; finančna politika; organizacija finančnega poslovanja / finančni polom, uspeh; industrijska in finančna moč države; neomejene finančne možnosti; priti v finančno odvisnost; finančne težave; finančno stanje občine; materialno-finančni problemi podjetja / delovno mesto finančnega knjigovodje; finančni minister / finančni urad / finančna straža nekdaj organ, ki nadzira proizvodnjo ali promet raznega blaga zaradi preprečitve davčnih utaj ◊ ekon. finančni kapital bančni kapital, udeležen v industriji; finančna oligarhija; jur. finančno pravo finánčno prisl.: finančno močnejši trusti; ustanova je finančno samostojna; sam.: pog. naš finančni finančni knjigovodja ♪
- fírnež -a m (í) rastlinsko ali mineralno olje za osnovni premaz, ki varuje zlasti pred vlago: premazati, prevleči s firnežem; oljnate barve redčimo s firnežem; vonj po firnežu ♪
- fiziognómičen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na fiziognomijo: zanimivi fiziognomični tipi / fiziognomične metode / ima dober fiziognomičen spomin ♪
- fiziognomíja -e ž (ȋ) značilna podoba, značilne poteze obraza, zlasti kot odraz človekove osebnosti: spominja se še njegove fiziognomije; ima izrazito fiziognomijo; prijazna fiziognomija / igralčeva fiziognomija // navadno s prilastkom bistvene značilnosti česa: čustvena in duhovna fiziognomija človeka; družbena, politična fiziognomija dežele; fiziognomija družbenih odnosov / pisatelj si je že izoblikoval lastno fiziognomijo / fiziognomija mesta se spreminja celotna podoba, videz ♪
- fiziolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na življenjske procese v organizmih: fiziološke lastnosti živali; fiziološke spremembe / fiziološka reakcija // nanašajoč se na fiziologe ali fiziologijo: fiziološki laboratorij; fiziološki oddelek na fakulteti / fiziološka kemija kemija, ki raziskuje kemične procese v organizmih ◊ ekon. fiziološki minimum življenjske potrebščine, potrebne za sámo življenje; med. fiziološka raztopina vodna raztopina kuhinjske soli z enako koncentracijo, kot jo imajo telesne tekočine fiziolóško prisl.: fiziološko aktivna snov ♪
- fleksíja -e ž (ȋ) 1. lingv. menjanje končnic pri samostalniku, pridevniku, zaimku, števniku in glagolu; pregibanje: nominalna fleksija 2. med. upogibanje, upogib: fleksija sklepa 3. geom. količina, ki skupaj s torzijo določa prostorsko krivuljo ♪
- fluktuácija -e ž (á) 1. naraščanje in upadanje količine česa na določenem področju; spreminjanje, gibanje: fluktuacija cen; fluktuacija članstva v društvih; fluktuacija kriminalitete / fluktuacija pozornosti 2. menjavanje zaposlitve: neurejene razmere v podjetju povzročajo zelo veliko fluktuacijo; fluktuacija delovne sile, strokovnjakov ♪
- fluktuírati -am nedov. (ȋ) 1. naraščati in upadati glede na količino česa na določenem področju, spreminjati se: cene fluktuirajo; število zaposlenih močno fluktuira / zadnja leta gospodarstvo močno fluktuira 2. menjavati zaposlitev: v podjetju je fluktuiralo le neznatno število ljudi; nekateri strokovnjaki močno fluktuirajo fluktuirajóč -a -e: fluktuirajoči delavci ♪
- fluorít -a m (ȋ) min. rudnina kalcijev fluorid, za katero je značilna fluorescenca ♪
- fólija -e ž (ọ́) 1. zelo tanek list iz kovine ali umetne snovi: znamka je natisnjena na aluminijasti foliji; kovinska folija za okraske; cvetje zavarovati pred mrazom s plastičnimi folijami; zlata folija za napise na hrbtu knjig ♦ jur. daktiloskopska folija lepljiv list za prenos prstnih odtisov, najdenih na kraju kaznivega dejanja 2. knjiž. ozadje, podlaga: stranska oseba služi v drami kot folija glavnemu junaku ♪
- fosforít -a m (ȋ) min. sivo bela fosfatna rudnina, ki se uporablja za izdelavo umetnega gnojila: rudnik fosforita ♪
- fosilizácija -e ž (á) pal. spreminjanje v fosil: poglavje o fosilih in fosilizaciji ♪
- fosilizírati se -am se nedov. in dov. (ȋ) pal. spreminjati se v fosil: rastlinski ali živalski ostanki so se v določenih okoliščinah fosilizirali fosilizíran -a -o: fosilizirano rastlinje ♪
- fótoeléktričen -čna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) fiz. nanašajoč se na spreminjanje svetlobne energije v električno: fotoelektrični tok / fotoelektrični efekt fotoefekt; fotoelektrična celica ♪
- fotokrómen -mna -o prid. (ọ̑) fiz., kem. ki spreminja svojo barvo pri različnih stopnjah osvetlitve: fotokromni materiali; fotokromno steklo ♪
- frákelj -klja in -na [kǝl] m (á) nekdaj prostorninska mera, osmina litra: na dušek je spil frakelj žganja / pog. ali daš za en frakelj? // steklenička za to mero: udaril je po mizi, da je frakelj kar poskočil ♪
- frekvénca -e ž (ẹ̑) 1. navadno s prilastkom število ponovitev kakega pojava, pogostnost: ugotavljati frekvenco dihanja, vrtljajev; frekvenca pobliskavanja svetilnika / publ. frekvenca prometnih nesreč raste; v učbenik so sprejete zlasti besede z visoko frekvenco pogosto rabljene / frekvenca strank na pošti // publ. uporaba, izkoriščenost: proga je zaradi premajhne frekvence opuščena; številke pričajo o vedno večji frekvenci prostorov 2. fiz. število nihajev v časovni enoti: spreminjati frekvenco; nizka, visoka frekvenca / oddajnik dela na frekvenci 20,003 megahertza s frekvenco ♦ elektr. omrežna frekvenca frekvenca električne napetosti v električnem omrežju 3. šol. predavateljeva potrditev obiskovanja predavanj: dati, dobiti frekvenco ♪
- frfotánje -a s (ȃ) glagolnik od frfotati: opazoval je frfotanje obstreljenega kragulja / frfotanje metulja s cveta na cvet / mladostno frfotanje dekleta se bo kmalu uneslo // šum, ki ga povzroča mahanje, udarjanje s perutmi: slišalo se je frfotanje ptic / žvižganje krogel in frfotanje min ♪
- fúč prid. neskl. (ȗ) pog., ekspr., v povedni rabi 1. uničen, propadel: čevlji so že fuč; pohištvo bo kmalu fuč; če bo vojna, bo vse fuč; z gostilno je fuč, izseliti se bo treba 2. ki je minil, prešel: fuč so mastni zaslužki; njena mladost je za zmeraj fuč ♪
- galenít -a m (ȋ) min. rudnina svinčev sulfid, svinčev sijajnik ♪
- galjótski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na galjote: galjotsko delo / v samosvoj rod so se sčasoma pomešali galjotski ostanki iz krdel tolminskega grofa ♪
- galún -a m (ȗ) brezbarvna sol, ki se uporablja za razkuževanje, zaustavljanje krvavitev, strojenje: raztopiti galun / na ranico si je pritisnil kamen iz galuna ♦ kem. dvojni sulfat enovalentnih in trivalentnih kovin s kristalno vodo; min. rudnina kalijev aluminijev sulfat s kristalno vodo ♪
- galúnovec -vca m (ȗ) petr. kamnina, v kateri prevladuje kalijev aluminijev sulfat ♪
676 701 726 751 776 801 826 851 876 901