Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Min (76-100)



  1.      mínuend  -a in minuènd -ênda in -énda m (; é, ẹ́) mat. število, od katerega se odšteva, zmanjševanec
  2.      minúli  -a -o prid. (ú) 1. raba peša pretekli: zgodilo se je konec minulega leta; v minulem stoletju / pravljice iz davno minulih časov // prejšnji: sestanek je bil minulo sredo / minulo noč ni mogla spati ♦ ekon. minulo delo v preteklosti opravljeno delo, ki se izraža v proizvedenih dobrinah 2. knjiž. končan: po minulem dopustu je odpotoval v tujino; sam.: pripovedovanje o minulem; prim. miniti
  3.      minúlost  -i ž (ú) knjiž. preteklost: minulost in sedanjost / zgodilo se je v nedavni minulosti / pozabiti hoče na svojo minulost
  4.      mínus  -a m () 1. mat. znak za odštevanje: minus in plus / znak minus / žarg. pazi na minuse // negativni predznak: postavi minus pred pet / predznak minus / neskl. plus deljeno z minus je minus ∙ žarg., šol. profesor je pri spraševanju delil same minuse je zapisoval minuse kot negativne ocene 2. pog. negativna, slaba stran: napadli so prvi, in to je velik minus za nas; pretehtati je treba vse minuse in pluse te zveze 3. pog. primanjkljaj, izguba: v plačilni bilanci imamo minus
  5.      mínus  neskl. pril. () 1. mat. izraža, da je število manjše od nič: minus pet [-5]; kvadratni koren iz minus ena 2. ki je na (merilni) lestvici pod ničlo: najnižje nočne temperature med minus pet in minus deset ● žarg., šol. dobil je minus štiri, redko štiri minus oceno, ki je bližje prav dobremu kot dobremufiz. očala z dioptrijo minus tri ki označuje kratkovidnost
  6.      mínus  prisl. () mat. izraža odštevanje; manj: pet minus tri je dve [5 — 3 = 2]; iks minus ipsilon ∙ žarg. računaj deset kil minus posoda zmanjšano za toliko, kolikor tehta posoda
  7.      minúskula  -e ž () 1. zgod. pisava, pri kateri vse črke niso enako visoke: rokopis, pisan v minuskuli / karolinška minuskula ki ima pravilne lepopisne črke in se je uporabljala od 9. do 12. stoletja 2. knjiž. mala črka: majuskule in minuskule
  8.      minúskulen  -lna -o prid. () nanašajoč se na minuskulo: minuskulni štirivrstični pisni sistem / minuskulna črka
  9.      minúta  -e ž () 1. enota za merjenje časa, šestdeseti del ure: šteti minute; gol so dosegli v četrti minuti (igre); čez dve minuti bo poldne; pet minut porabi za oblačenje; vlak ima trideset minut zamude / minuta molka / kandidat je imel minuto (časa) za premislek; ura zaostaja (za) deset minut na dan; petnajst minut od tod; sedemdeset udarcev na minuto, v minuti 2. ekspr. nedoločen zelo kratek čas: samo ena minuta je bila potrebna, da sem to storil / počakaj minuto, za minuto; minuto pozneje je počilo ● ekspr. vsaka minuta je bila dragocena zelo je bilo treba hiteti; ekspr. zdaj preživlja bridke minute težko mu je, trpi; ekspr. še to minuto pojdi takoj, brez odlašanja; ekspr. do te minute sem tako mislil dozdaj; ekspr. rešili so ga zadnjo minuto v zadnjem trenutku, hipu; ekspr. niti minute miru ji ne privošči prav nič; neprestano jo nadleguje; ekspr. pomoč je prišla pet minut pred dvanajsto komaj še pravočasno; ekspr. prihaja do minute točno zelo; minuta zamujena ne vrne se nobena ◊ geogr. minuta šestdeseti del stopinje geografske dolžine ali širine; geom. (kotna) minuta šestdeseti del (kotne) stopinje
  10.      minutáža  -e ž () žarg., rad. dolžina (oddaj, posnetkov), izražena v minutah: povprečna mesečna minutaža posameznih oddaj; minutaža zborovskih skladb / potrebna je natančna minutaža
  11.      minúten  -tna -o prid. () nanašajoč se na minuto: minutni kazalec / minutni prizori ◊ med. minutni volumen (srca) količina krvi, ki jo potisne srce v ožilje v eni minuti
  12.      minútica  -e ž () ekspr. manjšalnica od minuta: nekaj kratkih minutic / oglasila se je le za hipec, minutico
  13.      minútka  -e ž () ekspr. nanjšalnica od minuta: nekaj minutk boš že preživel brez nje / kot vljudnostna fraza počakaj minutko, prosim
  14.      minútnik  -a m () knjiž. minutni kazalec: premikanje minutnika
  15.      abdominálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na abdomen: abdominalni organi ♦ med. abdominalni tifus trebušni tifus
  16.      administrácija  -e ž (á) 1. vodenje upravnih poslov; upravljanje, uprava: državna administracija; decentralizacija administracije / administracija premoženja / funkcionarji administracije organa za vodenje upravnih poslov 2. pisarniško poslovanje: vso administracijo vodi tajnica; sodna, šolska administracija // oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje: šef administracije / zglasite se v administraciji 3. v Združenih državah Amerike izvršni organ, vlada
  17.      administracíjski  -a -o () pridevnik od administracija: administracijsko delo
  18.      administratíva  -e ž () redko organ za vodenje upravnih poslov; administracija: to je naloga administrative // žarg. oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje: iz administrative so jo prestavili v proizvodnjo / prostovoljnega dela se bo udeležila tudi vsa administrativa
  19.      administratívec  -vca m () žarg. upravni uslužbenec: delavci in administrativci
  20.      administratíven  -vna -o prid. () 1. nanašajoč se na upravljanje, upraven: zmanjšati administrativni aparat; administrativna razdelitev na občine; administrativno-operativni organi // nav. slabš. določen z uradnim odlokom: z administrativnimi in birokratskimi ukrepi problema ne bomo rešili; administrativno planiranje; administrativno ustanavljanje zadrug ♦ zgod. administrativni socializem 2. nanašajoč se na pisarniške posle, pisarniški: opravljati administrativne posle / obiskovati administrativni tečaj; dveletna administrativna šola administratívno prisl.: administrativno določene cene
  21.      administrátor  -ja m () 1. kdor upravlja; upravnik, upravitelj: administrator premoženja ♦ rel. apostolski administrator upravitelj apostolske administrature 2. nižji pisarniški uslužbenec: v pisarni sta potrebna še dva administratorja
  22.      administrátorka  -e ž () nižja pisarniška uslužbenka: sprejmemo administratorko z znanjem strojepisja in korespondence; delovno mesto administratorke
  23.      administrátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na administratorje: administratorski posli
  24.      administrátorstvo  -a s () upravništvo, upraviteljstvo: čas njegovega administratorstva je potekel
  25.      administratúra  -e ž () rel., v zvezi apostolska administratura škofija ali škofiji podobna upravna enota, ki zaradi posebnih vzrokov nima rednega škofa

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA