Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Min (423-447)



  1.      têrmin  -a m (é) 1. lingv. beseda, besedna zveza, ki poimenuje pojme določene stroke, panoge, strokovni izraz: v opisu je preveč terminov; dober, neustrezen termin; termin glagol; ustaljenost terminov / botanični, medicinski, tehnični termin 2. knjiž., redko izraz, beseda: latinski napis vsebuje tudi nekaj grških terminov
  2.      termín  -a m () čas, datum, določen ali dogovorjen za kaj: izbrati termin za prvo predstavo; razpisati termine za izpite; prijaviti se do določenega termina; poiskati nezaseden, prost termin // omejen čas, določen ali dogovorjen za kaj: v tem terminu predvajajo stare filme; zdravniški nasveti bodo odslej v drugem terminu / delati izpit v jesenskem terminu roku
  3.      terminál  -a m () 1. kraj, prostor z objekti, napravami za sprejem, odpravo ali pretovor blaga, potnikov na začetku, koncu prometne poti: urediti terminal; napeljati naftovod do terminala / kontejnerski terminal za skladiščenje in pretovarjanje kontejnerjev; letališki, železniški terminal ♦ teh. terminal za razsute tovore 2. elektr. naprava, ki omogoča sprejemanje ali oddajanje informacij na daljavo: obdelovati podatke preko terminala; prenašati podatke s terminali; glavni terminal / računalniški terminal
  4.      terminálen  -lna -o prid. () 1. nanašajoč se na terminal: terminalne naprave / terminalno območje letališča 2. knjiž. končen: terminalna postaja ♦ bot. terminalni poganjek poganjek, ki raste na koncu debla, vej; med. terminalni stadij bolezni
  5.      termínar  -ja m () terminer: razpisati delovno mesto terminarja
  6.      terminêr  -ja m () delavec, ki določa začetek in konec posamezne faze dela v proizvodnem procesu: normirec, lanser in terminer
  7.      terminírati  -am dov. in nedov. () knjiž. 1. določiti čas za kaj: terminirati izpit // časovno omejiti: terminirati obdobje z začetkom stoletja 2. opredeliti, določiti: misel bo treba natančneje terminirati terminíran -a -o: izdaja knjige je terminirana ♦ jur. terminirana pogodba pogodba, sklenjena za določen čas
  8.      terminológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za terminologijo: posvetovati se s terminologom
  9.      terminologíja  -e ž () 1. lingv., navadno s prilastkom celota izrazov določene stroke, panoge; strokovno izrazje, izrazoslovje: nekatere stroke so razvile bogato terminologijo / uporabljati domačo, zastarelo terminologijo / filozofska, lesarska, medicinska terminologija / strokovna terminologija 2. veda o strokovnih izrazih kakega jezika: ukvarjati se s terminologijo; razvoj slovenske terminologije; strokovnjak za terminologijo
  10.      terminolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na terminologe ali terminologijo: terminološki nesporazum; terminološka neenotnost / terminološki kvalifikator, slovar; terminološka besedna zveza
  11.      termínski  -a -o prid. () nanašajoč se na termín: izpolnjevati terminski načrt / terminski koledar koledar v obliki knjige, v katerem je ob datumu večji prostor za vpisovanje obveznosti, dolžnosti; rokovnik
  12.      têrminus téchnicus  têrminusa téchnicusa [tehnikus] m (-ẹ́) knjiž. termin, strokovni izraz: novela se kot terminus technicus za posebno literarno zvrst uveljavi v srednjem veku
  13.      tiamín  -a m () farm. vitamin B1: pomanjkanje tiamina povzroča bolezen beriberi
  14.      tolmínec  -nca m () 1. nekdaj žepni nož z ukrivljenim rezilom, kovan na Tolminskem: rezati s tolmincem 2. agr. krompir domače sorte z belkastim mesom: tolminec je dobro obrodil
  15.      tolmínski  -a -o prid. () nanašajoč se na Tolmin: tolminski hribi / tolminska knjižnica ♦ gastr. tolminski sir trdi sir pikantnega okusa z redkimi luknjami; zgod. tolminski punt kmečki upor leta 1713, ki se je s Tolminskega razširil na sosednje pokrajine
  16.      tramínec  -nca m () trta z majhnimi rdečimi ali rumenimi grozdi, po izvoru iz okolice Tramina na Južnem Tirolskem: gojiti traminec; vinogradi traminca / dišeči, rdeči traminec // vino iz grozdja te trte: piti traminec; steklenica traminca
  17.      trigéminus  -a m (ẹ̑) žarg., anat. možganski živec, katerega čutni del ima veje za predel očesa in obeh čeljusti; trivejni živec: ohromitev trigeminusa
  18.      tríosmínski  -a -o prid. (-) muz. ki obsega tri osminke: triosminski takt ♦ kor. triosminski obrat plesni obrat za 135°
  19.      vitamín  -a m () organska snov, potrebna za rast in pravilno delovanje organizma: obogatiti hrano z vitamini; vitamini v zelenih delih rastlin; zboleti zaradi pomanjkanja vitaminov; potreba po vitaminih ♦ med. vitamin A in A vitamin katerega pomanjkanje povzroča motnje v vidu, rasti; vitamin C in C vitamin katerega pomanjkanje povzroča skorbut
  20.      vitaminizírati  -am nedov. in dov. () knjiž. dodajati vitamine: vitaminizirati mleko vitaminizíran -a -o: vitaminiziran kruh; vitaminizirana margarina
  21.      vitaminózen  -zna -o prid. (ọ̑) publ. vitaminski: vitaminozna hrana
  22.      vitamínski  -a -o prid. () nanašajoč se na vitamin: vitaminska vrednost živil; vitaminska sestava krme / vitaminski preparat; vitaminske tablete / vitaminska hrana bogata z vitamini vitamínsko prisl.: vitaminsko obogatiti kruh
  23.      voluminózen  -zna -o prid. (ọ̑) publ. ki ima sorazmerno veliko prostornino, prostorsko razsežen: voluminozen kip, tovor; po stepanju postane smetana voluminozna / voluminozna knjiga debela / voluminozen glas, ton glas, ton z značilnim slušnim vtisom zlasti glede na slišnost tonov z nižjimi frekvencamiagr. voluminozna krma krma, ki ima glede na svojo prostornino malo prebavljivih hranilnih snovi voluminózno prisl.: voluminozno oblikovan kij
  24.      voluminóznost  -i ž (ọ̑) knjiž. lastnost voluminoznega: voluminoznost tovora / voluminoznost slikarskih likov
  25.      zadominírati  -am dov. () publ. zagospodovati: v deželi so zadominirali tujci ● publ. ob pogledu na trg zadominira fasada stolnice vzbudi pozornost, izstopi

   298 323 348 373 398 423 448 473 498 523  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA