Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Min (23-47)

23.      miniatúren  -rna -o prid. (ȗ) 1. nanašajoč se na miniaturo: v medaljonu nosi miniaturno fotografijo; miniaturno orodje ∙ pog. podaril ji je miniaturnega Prešerna miniaturno izdajo Prešernovih pesmi 2. ekspr. zelo majhen: ti koščki torte so miniaturni; imamo miniaturno predsobo / miniaturna državica ◊ fot. miniaturna kamera kamera s filmskim trakom širine do 16 mm; um. miniaturno slikarstvo; zal. miniaturna izdaja knjige izdaja zelo majhnega formata, z višino največ do 10 cm ♪
24.      miniaturíst  -a m (ȋ) um. umetnik, ki slika miniature: znan miniaturist in knjižni ilustrator / srednjeveški miniaturisti ♪
25.      miniaturístka  -e ž (ȋ) ženska oblika od miniaturist: slikarke, ilustratorke in miniaturistke ♪
26.      miniaturizácija  -e ž (á) publ. zmanjševanje dimenzij česa, zlasti priprav, naprav: miniaturizacija elektronskih naprav; današnja stopnja miniaturizacije / aparat je zdaj zaradi miniaturizacije za polovico cenejši ♪
27.      miniatúrka  -e ž (ȗ) 1. biblio. knjiga zelo majhnega formata, z višino največ do 10 cm: izdajati, kupovati miniaturke / zbirka je izšla v miniaturki 2. žarg. predmet, stvar zmanjšanih dimenzij: zbirati miniaturke z alkoholnimi pijačami ♪
28.      mínibus  -a m (ȋ) žarg. avtobus za prevoz manjšega števila oseb: podjetje ima svoj minibus ♪
29.      mínica ¹ -e ž (ȋ) manjšalnica od mina²: kupiti škatlico minic ♪
30.      mínica ² -e ž (ȋ) zool., v zvezi zlata minica hrošč bleščeče rumenkasto zelene barve, ki se hrani s cvetnim prahom, Cetonia aurata: pikapolonice in zlate minice ♪
31.      mínij  -a m (í) opekasto rdeča zmes za premaz, ki varuje pred rjo: premazati, prepleskati z minijem; gost, redek minij ♦ kem. rdeči svinčev oksid v prahu ♪
32.      mínijast  -a -o prid. (í) po barvi podoben miniju: minijasta barva las mínijasto prisl.: minijasto goreči les ♪
33.      mínijev  -a -o prid. (í) nanašajoč se na minij: rdeč minijev prah ♦ obrt. minijev kit kit, ki mu je dodan minij ♪
34.      mínimaks  -a m (ȋ) žarg. ročni gasilni aparat, zlasti nemške tovarne Minimax: gasiti z minimaksi ♪
35.      minimálen  -lna -o prid. (ȃ) najmanjši, najnižji, ki je še dovoljen, zadosten ali mogoč, ant. maksimalen: to je minimalni program društva; minimalna in maksimalna doza zdravila; ne odstopi od minimalnih zahtev // ekspr. zelo majhen, nizek: odkup sadja je zdaj minimalen; ne skrbite, stroški bodo minimalni / imeti minimalne možnosti za delo; minimalna prednost ◊ ekon. minimalni osebni dohodek najnižji osebni dohodek, ki se zagotavlja z družbenimi sredstvi vsakemu zaposlenemu; mat. minimalna vrednost funkcije; meteor. minimalni termometer termometer, ki kaže minimalno temperaturo, doseženo v določenem času minimálno prisl.: minimalno izkoriščen stroj ♪
36.      minimalizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. zmanjšati do najmanjše mogoče mere: minimalizirati porabo tekočih goriv ♪
37.      minimálke  -málk ž mn. (ȃ) pog. zelo kratke kopalne hlače, navadno moške: na sebi je imel samo minimalke ♪
38.      mínimum  -a tudi -ima m (ȋ) 1. najmanjša količina, mera, ki je še dovoljena, zadostna ali mogoča, ant. maksimum: doseči, zahtevati minimum; dijak nima potrebnega minimuma znanja; pravilnik določa minimum in maksimum članov v odboru // ekspr. zelo majhna mera: zahtevati vsaj minimum discipline, reda / omejiti, skrčiti porabo do minimuma, na minimum 2. pog., v prislovni rabi najmanj, vsaj: po tej cesti moraš voziti minimum trideset kilometrov na uro ◊ biol. toplotni minimum najnižja temperatura, pri kateri organizem še živi; meteor. minimum področje, kjer je pogosto nizek zračni pritisk; soc. eksistenčni ali življenjski minimum za življenje nujno potrebna sredstva ♪
39.      miníranje  -a s (ȋ) glagolnik od minirati: z miniranjem razširiti vhod v jamo; miniranje mostov / miniranje mednarodnih pogajanj ♪
40.      minírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. razstreljevati kaj z minami, eksplozivom: minirati skale, zidove; zdaj minirajo v predoru // polagati, nastavljati mine, eksploziv z namenom, da se kaj razruši, poškoduje: minirati most, progo / ladjo so minirali saboterji 2. publ. delati, povzročati, da kaj ne doseže svojega cilja, namena: minirati pogajanja, pogovore / take ideje minirajo državno ureditev miníran -a -o: vas je bila minirana in požgana ♪
41.      miníster  -tra m (í) v nekaterih državah visok državni funkcionar, odgovoren za določeno področje državne uprave: imenovati ministre; delegacijo vodi pooblaščeni minister / obrambni, poštni minister; minister za kulturo in prosveto ♪
42.      ministeriál  -a m (ȃ) zgod., v fevdalizmu pripadnik višjega sloja nižjega plemstva, ki opravlja vojaško ali upravno službo pri višjem plemiču: zemljiško gospostvo je upravljal ministerial; ministeriali goriških škofov ♪
43.      ministeriálen  -lna -o prid. (ȃ) zastar. ministrski: ministerialni odloki / govor je nadaljeval v ministerialnem slogu / ministerialni svetnik ♪
44.      ministránt  in ministrànt -ánta m, im. mn. tudi ministrántje (ā á; ȁ á) v katoliški cerkvi kdor streže duhovniku pri obredih, strežnik: ministrant je pozvonil, maša se je začela; duhovnik in ministranti ♪
45.      ministrántovski  -a -o prid. (á) ministrantski: ministrantovska obleka ♪
46.      ministrántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na ministrante: ministrantska obleka / ministrantski zvonček ♪
47.      minístrica  -e ž (í) ženska oblika od minister: postala je ministrica za informacije // star. ministrova žena: minister in ministrica z otroki ♪

   1 23 48 73 98 123 148 173 198 223