Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Min (2.276-2.300)


  1.      sceneríja  -e ž (ȋ) celota likovnih elementov v gledališkem, filmskem delu: narediti scenerijo; oder s spreminjajočo se scenerijo / principi moderne scenerije; pren. bleščeča scenerija neonskih napisov ♪
  2.      sedàj  [tudi sǝd] prisl. (ȁ) 1. izraža, da se dejanje zgodi v tem času, v tem trenutku; zdaj: sedaj ne utegnem, pridi pozneje / do sedaj je vedno molčala dozdaj; od sedaj naprej bo vse drugače odzdaj / za sedaj je glavna ovira odpravljena zazdaj; elipt. toliko za sedaj, ostalo bomo uredili jutri / ne odlašajte sedaj, ko se je treba hitro odločiti / ekspr. prav sedaj so odšli 2. izraža, da se dejanje godi v sedanjem, današnjem času: ti običaji so sedaj pozabljeni; še sedaj se ga spominjamo; že sedaj mislijo na prihodnjo zimo / mnogo je obljubljal, a sedaj se je premislil 3. izraža, da se bo dejanje godilo v prihodnosti: sedaj bo delal na terenu; sedaj se bo pokazalo, koliko velja / sedaj boste napisali tako, da ne bo več nejasnosti / v vprašalnih stavkih: poskusi niso dali pričakovanih rezultatov. Bomo sedaj nadaljevali; elipt. zaloge hrane so pošle. Kaj sedaj 4. izraža, da se je dejanje zgodilo v preteklosti: zaviral je, toda sedaj je bilo že prepozno / vratar ga je sedaj že dobro poznal; sedaj je že vedel, kaj ga čaka 5. izraža istočasnost dejanja: povedal ji je, kje sedaj stanuje; spoznal je, da mora sedaj oditi 6. ekspr. izraža nasprotje s prej povedanim: takšno je moje mnenje, vi sedaj storite, kar hočete / si sedaj zadovoljen / sedaj je pa že čas, da se zresnite // v vezniški rabi, navadno okrepljen za izražanje opozoritve na prehod k drugi misli: in sedaj dovolite, da vam predstavim novega sodelavca / hvala za vse. Sedaj pa nasvidenje, prijatelji 7. navadno v zvezi sedaj — sedaj izraža zapovrstnost pri menjavanju, izmenjavanju: obračati se sedaj na eno, sedaj na drugo stran; govoriti o kom sedaj dobro, sedaj slabo; videti koga sedaj tu, sedaj tam / uči otroke sedaj brati, sedaj pisati, sedaj nastopati 8. v vezniški rabi, v časovnih odvisnih stavkih, v zvezi sedaj ko za izražanje, da se dejanje odvisnega stavka zgodi pred dejanjem v nadrednem stavku: sedaj ko smo končali delo, se bomo odpočili; sedaj ko vemo, kdo ste, vam bomo pomagali ● star. po sedaj je bil še bolj molčeč od takrat; ekspr. sedaj ali nikoli zdaj je edina, zadnja priložnost, da se to stori; star. samo sedaj (in) sedaj ga je pogledala kdaj pa kdaj, včasih; star. mislili smo, da se mu bodo sedaj (in) sedaj ulile solze zdaj zdaj; sam.: vznemirjal ga je ta sedaj in nekoč; čas je sestavljen iz sedajev ♪
  3.      sedem...  ali sédem... in sedem... [dǝm] prvi del zloženk (ẹ̄) 1. nanašajoč se na število sedem: sedemdneven, sedemletka 2. za sedem večji od vsote desetic, na katere se nanaša: sedeminpetdeset ♪
  4.      sédež  -a m (ẹ̑) 1. kar je namenjeno za sedenje: pripraviti sedeže; vstati s sedeža; sesti na sedež; mehek, slab, trd, udoben sedež; oblazinjeni sedeži; širina sedeža / preobleči sedeže; za sedež je izbral rogovilasto vejo / avtomobilski sedež; obnovljeni gledališki sedeži; ležalni sedež v vozilu, ki se da nagniti nazaj; pomožni sedež; priklopni sedež pomožni sedež brez nog, pritrjen na krajni sedež v vrsti // mesto, prostor za sedenje: sedež je imel pri oknu; odstopiti sedež starejšemu; pokazati, ponuditi komu sedež / rezervirati sedež na vlaku, v gledališču; ta avtomobil ima pet sedežev; sedeži in stojišča / balkonski, galerijski, ložni, parterni sedež; žarg., avt. smrtni sedež poleg šoferja v osebnem avtomobilu 2. s prilastkom kraj, prostor, kjer je osredotočena določena dejavnost in njeno vodenje, upravljanje: sedež organizacije, podjetja / v tej stavbi je sedež občinske skupščine, sodišča / sedež vrhovnega poveljstva so premestili v zaledje 3. publ. pooblastilo za opravljanje določene funkcije v kakem organu; (poslanski) mandat: kandidirati za sedež v parlamentu; stranka je dobila večino sedežev v vladi / ministrski sedež ministrski položaj, ministrska funkcija ◊ aer. katapultni sedež v letalu ali vesoljski ladji, s katerim vred se ob nesreči pilot lahko izstreli; alp. sedež priprava iz vrvi, traku za spuščanje, zavarovanje plezalca pri plezanju; spuščati se v sedežu spuščati se po vrvi s preprijemanjem, popuščanjem enega konca vrvi, napeljane okrog plezalčeve noge in ramen; obrt. sklopni sedež ki se da zložiti tako, da se dvigne, zavrti okoli vodoravnih tečajev; rel. apostolski ali sveti sedež papež, rimske kongregacije, sodišča in uradi skupaj; strojn. sedež ventila stični del med čepom in robom pretočne odprtine v ventilu ♪
  5.      sêdmi  -a -o štev. (é) ki v zapovrstju ustreza številu sedem: vstal je sedmi dan po operaciji; sedmi [7.] marec; pismo z dne 7. novembra; ob sedmi (uri) 7h; 19h; v sedmem letu je; VII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije / sedmi del celote sedmina ∙ nar. včeraj smo imeli sedmi dan za njim sedmino; ekspr. biti v sedmih nebesih zelo srečen; ekspr. kovati koga v sedmo nebo zelo ga hvaliti, povzdigovati; publ. predstavniki sedme sile novinarji, poročevalci; star. sedma šola sedmi razred nekdanje gimnazije; publ. sedma umetnost filmska umetnost, film ♦ polit. sedmi člen avstrijske državne pogodbe člen, ki določa pravice slovenske manjšine v Avstriji ♪
  6.      ségati  -am nedov. (ẹ̄) 1. iztegovati roko z namenom priti do česa, prijeti kaj: pogosto je segal na pladenj s pecivom; segati v vrečo / roka sega po kozarcu; segati po knjige / pri pozdravu segati komu v roko 2. zajemati določeno časovno obdobje: v pripovedovanju je segal daleč nazaj v preteklost / spomini mu segajo v mlada leta / s to povestjo sega avtor v sodobni svet 3. pri širjenju, napredovanju nahajati se do kod: smrad iz tovarne sega do mesta; ob poplavi je voda segala do hiš / korenine teh rastlin segajo globoko v zemljo // biti, nahajati se v prostoru do kod: do te meje sega listnati gozd; led je segal čez vso dolino; gorovje sega še v sosednje države / krilo sega čez kolena; lasje ji segajo do pasu; police segajo od tal do stropa / njegova moč, oblast sega daleč 4. ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža nastopanje dejanja, kot ga določa sobesedilo: med pogovorom je pogosto segal po kozarcu; bralci radi segajo po dobrih knjigah radi berejo dobre knjige / turisti so segali po raznih spominkih so jih kupovali 5. ekspr. uporabljati: gospodinja sega le po najboljših čistilnih sredstvih ● ekspr. kamor oči segajo, so sama polja vsenaokrog; ne sega mu niti do gležnjev po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu ni enak, enakovreden; z vprašanji so mu segali v besedo so ga prekinjali; pripombe segajo v jedro problema se nanašajo na njegovo bistvo; segati v pogovor udeleževati se pogovora; ekspr. rad je segal po steklenici rad je pil (alkoholne pijače) segajóč -a -e: do gležnjev segajoče krilo; lasje, segajoči na obraz; v srce segajoča pesem ♪
  7.      sékcija  -e ž (ẹ́) 1. notranja organizacijska enota uprave, ustanove, društva, ki opravlja določeno dejavnost v okviru celote, odsek: ustanoviti sekcijo; v društvu uspešno delajo številne sekcije / dramska, likovna sekcija; leksikološka in dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik; sestanek tehniške sekcije terminološke komisije 2. knjiž. del, odsek: osrednja sekcija mostu je poškodovana; montirali so zadnjo sekcijo ladje / sekcija 1 A na karti 3. med. preiskovanje trupla ali organov z rezanjem zaradi ugotovitve njihove zgradbe: opraviti sekcijo ● publ. delali so plenarno in po sekcijah ločeno po skupinah in obravnavani tematiki; redko sekcija godal, pihal skupina ♪
  8.      sekrécija  -e ž (ẹ́) biol. izločanje organizmu potrebne snovi iz žlez na notranjo ali zunanjo površino telesa: minimalna, povečana sekrecija; sekrecija lojnic, znojnic / notranja sekrecija neposredno v kri ali mezgo ♪
  9.      sekretár  -ja m (á) 1. visok funkcionar, odgovoren za določeno področje občinske, pokrajinske, republiške, zvezne uprave: imenovati, razreševati sekretarje / občinski, republiški sekretar; sekretar za finance, narodno obrambo; zvezni sekretar za zunanje zadeve; pomočnik sekretarja // visok funkcionar kake organizacije, telesa: izvoliti sekretarja; sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov / generalni sekretar Organizacije združenih narodov 2. kdor opravlja administrativne, organizacijske, tehnične posle; tajnik: zapisnik je napisal sekretar; sekretar društva; sekretar občinske konference / bil je njegov osebni sekretar 3. omari podoben kos pohištva z navadno nagnjeno ploskvijo za pisanje; sekreter: zakleniti pisma v predal sekretarja ♪
  10.      sekretariát  -a m (ȃ) 1. najvišji organ za določeno področje občinske, pokrajinske, republiške, zvezne uprave: ustanoviti sekretariat; sekretariati Zveznega izvršnega sveta / sekretariat za notranje zadeve; sekretariat za prosveto in kulturo // organ iz navadno voljenih višjih funkcionarjev kake organizacije, telesa: imenovati nove člane sekretariata / sekretariat osnovne organizacije Zveze komunistov 2. skupina ljudi, ki opravlja administrativne, organizacijske, tehnične posle: kongres je izvolil sekretariat ♪
  11.      sekúnda  -e ž (ȗ) 1. enota za merjenje časa, šestdeseti del minute: šteti sekunde; svetilnik je zasvetil vsakih deset sekund; čez nekaj sekund bo poldne; desetinka sekunde je odločala o prvem mestu; meriti čas na sekundo natančno / kandidati imajo trideset sekund (časa) za premislek 2. muz. interval v obsegu dveh diatoničnih stopenj: zaigrati sekundo; mala ki obsega pol tona, velika sekunda ki obsega cel ton // druga diatonična stopnja glede na dani ton: oktava in sekunda ● ekspr. vsaka sekunda je bila dragocena zelo je bilo treba hiteti; ekspr. prihaja do sekunde točno zelo; ekspr. v preblisku sekunde je spremenil načrt v trenutku, v hipu ◊ geom. (kotna) sekunda šestdeseti del kotne minute; mat. ločna sekunda enota za merjenje dolžine loka, tritisočšeststoti del ločne stopinje ♪
  12.      selíti  sélim nedov. (ȋ ẹ́) povzročati, da kdo spremeni stalno ali začasno bivališče: seliti delavce v nova stanovanja / seliti živino; seliti čebele na pašo // povzročati, da kaj spremeni svoje stalno mesto: seliti knjige v nove prostore selíti se spreminjati stalno ali začasno bivališče: zaradi zaposlitve so se večkrat selili / seliti se na deželo, v mesto; seliti se iz kraja v kraj / seli se v novo hišo / ptice se že selijo na jug; te živali se selijo začasno spreminjajo bivališča zaradi prezimovanja, parjenja // spreminjati svoje stalno mesto: vrtec se je selil v novo stavbo / ekspr. bogastvo se je selilo v roke lastnikov naftnih vrelcev je prehajalo ● publ. kolone avtomobilov se selijo proti morju turisti množično potujejo; ekspr. selil se je iz službe v službo pogosto je menjaval službe; ekspr. trikrat seliti se je enkrat pogoreti ob selitvah se pohištvo zelo poškoduje, uniči selèč -éča -e: seleč se iz enega stanovanja v drugo; seleči se vaščani; seleče se ptice ♪
  13.      selívec  -vca m (ȋ) 1. žival, ki začasno spreminja bivališče zaradi prezimovanja, parjenja: večina selivcev leti v Afriko / metulj selivec 2. ekspr. kdor se (rad) seli: po svoji naravi je bil selivec ♪
  14.      selívka  -e ž (ȋ) žival, ki začasno spreminja bivališče zaradi prezimovanja, parjenja: selivke so že odletele na jug / ptica selivka ♦ zool. kobilica selivka žuželka, ki se v velikih rojih seli in uničuje zelenje, Locusta migratoria; riba selivka ♪
  15.      sèm  [sǝm in sem] prisl. (ǝ̏; ȅ) 1. izraža premikanje ali usmerjenost a) h govorečemu, ant. tja: napotili, peljali so se sem; obrni se, poglej, pridi, stopi sem; poslal je dva kurirja, enega sem, drugega tja / spremili so me do sem b) s prislovnim določilom v njegovo bližino: pridi sem k meni; sedi sem v naslanjač; splezaj sem gor; pripeljali so se tu sem; star. pojdi le-sem sem(le) / elipt. fant, takoj sem / kot ukaz psu sem c) k čemu sploh: to ne spada sem; do sem soglašam z njim / imajo novo kopališče, sem se zgrinja množica ljudi tja // v medmetni rabi izraža zahtevo po izročitvi govorečemu: otroci, denar sem; natakar, sem s pijačo 2. star., s prislovnim določilom poudarja premikanje ali usmerjenost od izhodišča h govorečemu: prišel je od hleva sem; od tovarne sem se je valil zadušljiv dim / sem z zahoda je pihal močen veter od zahoda / od okna sem se sliši trkanje // poudarja usmerjenost iz preteklosti v sedanjost: že nekaj časa sem ima težave z zdravjem; bil je slabe volje že od jutra sem; od novega leta do pusta sem prav do pusta 3. navadno v zvezi s tja izraža a) premikanje ali usmerjenost od izhodišča in nazaj: nihati sem in tja; poslal jih je najprej tja, potem pa spet sem / kupil je vozovnico za sem in tja; imel je dovolj denarja za vožnjo z ladjo sem in tja b) premikanje v različne smeri: podila sta jih sem in tja; star. potovali so sem pa tam // redko semintja, kdaj pa kdaj: sem pa tam so se zbrale v kavarni; sem ter tam je zakričal 4. ekspr., v zvezi sem — tja izraža pozornost, skrb za koga: vsi so se vrteli okrog nje: gospodična sem, gospodična tja; teta pa ves dan: sinček sem, sinček tja ● ekspr. beseda sem, beseda tja, in prišlo je do pretepa zaradi prerekanja je prišlo do pretepa; ekspr. jeza sem, jeza tja, to bi ji moral povedati kljub jezi bi ji to moral povedati; ekspr. tovarištvo sem ali tja, moral boš oditi ne morem ti ustreči, čeprav sva tovariša; star. sem pa tam je stalo kako drevo tu pa tam; sam.: ekspr. po dolgem sem tja je končno umaknil pritožbo po dolgem omahovanju, pomišljanju; prim. semintja, sempatja, semtertja ♪
  16.      semènj  -mnjà in sèmenj -mnja [sǝm] m (ǝ̏ ȁ; ǝ̀) 1. sejem: v trgu je semenj; iti na semenj, nar. v semenj; kupiti vola na semnju; spomladanski semenj / prodajati po semnjih / živinski semenj ∙ ekspr. pred hišo je cel semenj velik hrup, trušč; star. zbralo se je ljudi za dober semenj veliko; če imajo otroci denar, imajo kramarji semenj 2. star. darilo, spominek s sejma: prinesel ji je semenj / vprašala ga je, kaj ji je kupil za semenj ♪
  17.      sèmpatjà  in sèm pa tjà [sǝm in sem] prisl. (ǝ̏-ȁ; ȅ-ȁ) semintja: razburjen je hodil sempatja / sempatja je rastlo kako drevo / sempatja išče tolažbo v pijači; sempatja se je plaho nasmehnila; prim. sem ♪
  18.      sèmtertjà  in sèm ter tjà [sǝm in sem] prisl. (ǝ̏-ȁ; ȅ-ȁ) semintja: hoditi, tavati semtertja; ladjo je premetavalo semtertja / pot je bila semtertja blatna / semtertja je povedal kako besedo; ta mir se je semtertja skalil; prim. sem ♪
  19.      sénzor  -ja m (ẹ̑) fiz. priprava, ki merjeno količino spreminja v električne signale, tipalo: kontrolirati temperaturo, tlak s senzorjem; letalo je opremljeno z različnimi senzorji / infrardeči senzor za zaznavanje infrardeče svetlobe ♪
  20.      serpentín  -a m (ȋ) min. rudnina listasti ali vlaknati magnezijev silikat s hidroksilno skupino: nahajališče serpentina ♪
  21.      sestánek  -nka [sǝs in ses] m (ȃ) 1. srečanje določene skupine ljudi, navadno večje, na katerem se o čem razpravlja, dogovarja, sklepa: sestanek je bil preložen; sestanka so se udeležili tudi gostje; sklicati sestanek; iti na sestanek; dolg, važen sestanek; sestanek članov upravnega odbora; dnevni red sestanka / vsak mesec imajo sestanek / delovni sestanek; izredni, redni sestanek; množični sestanek; partijski sestanek; ustanovni sestanek; publ.: vrhunski sestanek sestanek voditeljev držav; sestanek na ministrski ravni sestanek ministrov ♦ šol. roditeljski sestanek 2. dogovorjeno srečanje, navadno prijateljev, zaljubljencev: s prijatelji se je dogovoril za sestanek; povabilo na sestanek / družabni, prijateljski sestanek; ljubezenski sestanek / zvečer ima sestanek s svojim dekletom ♪
  22.      sestàv  -áva [sǝs in ses] m (ȁ á) navadno s prilastkom 1. kar nastane kot rezultat sestavljanja: moderni sestavi pohištva // v zvezi z iz, v izraža, da je kaj sestavni del kake celote: izločiti motorizirano četo iz sestava brigade; ozemlje je prišlo v sestav sosednje države; v sestav zavoda spadajo tudi različni oddelki 2. kar je določeno z vrsto in količino sestavin česa; sestava: ugotavljati sestav krvi / kemični sestav // kar je določeno z vrsto in številom elementov, ki sestavljajo kako celoto sploh: narodnostni sestav prebivalstva / publ. delegacija se je udeležila konference v celotnem sestavu v celoti, polnoštevilno; navesti sestav komisije imena ljudi, iz katerih je komisija sestavljena / publ. zamenjati vodstveni sestav vodstvo, vodilne delavce 3. knjiž. skupek med seboj z določenim namenom in po določenih načelih, lastnostih povezanih, soodvisnih enot, ki sestavljajo zaključeno celoto; sistem: abeceda je sestav črk / filozofski, pravni sestavi 4. knjiž. skupina med seboj načrtno povezanih, soodvisnih naprav, priprav, ki sestavljajo funkcionalno celoto; sistem: namakalni sestav; zgraditi sestav utrdb 5. anat. skupina med seboj povezanih organov, ki sestavljajo funkcionalno celoto; sistem: prebavni, žilni sestav / organizmi so višji sestavi 6. astr. skupina po naravnih zakonih povezanih, soodvisnih nebesnih teles s skupnim središčem; sistem: sončni, zvezdni sestavi 7. redko sestavek: objaviti več kratkih proznih sestavov ◊ geom. koordinatni sestav koordinatni sistem; mat. dvojiški, desetiški sestav dvojiški, desetiški sistem; min. kubični sestav kubični sistem; strojn. sestav več skupin strojnih delov, ki predstavljajo tehnološko, funkcijsko celoto; sestavi in podsestavi; žel. sestav vagonov kompozicija ♪
  23.      sestávek  -vka [sǝs in ses] m (ȃ) 1. besedilo, navadno neliterarne vsebine: objaviti, prebrati sestavek; prirediti sestavek za tisk; kratek sestavek; sestavek o Cankarju; na začetku sestavka je opisana nesreča / časopisni sestavek; spominski sestavek / pismeni sestavek 2. knjiž. sestav, sklop: to je sestavek dveh strojev / osnovni sestavek stroja je motor sestavni del ◊ tisk. stavek ali več stavkov na eni tiskovni plošči ♪
  24.      sestáviti  -im [sǝs in ses] dov. (á ȃ) 1. narediti, da deli, kosi tvorijo celoto: sestaviti igračo; iz teh elementov lahko sestavimo različne omare; uro je razstavil, zdaj pa je ne zna več sestaviti; stroj je hitro sestavil; narobe sestaviti 2. narediti, da določeni podatki, dejstva tvorijo celoto: sestaviti jedilnik; učitelj je sestavil naloge za tekmovanje; sestaviti program proslave; sestaviti vozni red, urnik; na pamet sestaviti / v mislih je sestavil načrt za pobeg / sestaviti članek; pomagaj mi sestaviti prošnjo, spis; o izjavi se sestavi zapisnik / govore mu navadno sestavijo svetovalci / sestaviti leksikon, slovar ♦ jur. sestaviti obtožnico 3. izbrati skupino ljudi za opravljanje določene naloge: sestaviti komisijo, odbor; sestaviti vlado / sestaviti ekipo; sestaviti orkester sestávljen -a -o 1. deležnik od sestaviti: igrača je sestavljena iz petih delov; komisija še ni sestavljena 2. knjiž. zapleten, kompliciran: vprašanja so vedno bolj sestavljena ◊ biol., kem. sestavljena beljakovina beljakovina iz aminokislin in lipidov, sladkorjev; bot. sestavljeni grozd socvetje z več grozdi na stranskih poganjkih; sestavljeni klas klas, ki ima na osrednjem vretencu posamezne manjše klase; sestavljeni kobul socvetje s kobulčki na poganjkih, ki rastejo iz iste točke glavne osi; sestavljeni list; ekon. sestavljena organizacija združenega dela [SOZD] samostojna organizacija, v katero je zaradi skupnih interesov povezanih več organizacij združenega dela iste gospodarske ali negospodarske dejavnosti; sestavljeno delo delo, katerega produktivnost je večja zaradi izkušenj, prizadevnosti; fiz. sestavljeno gibanje gibanje iz več gibanj; lingv. sestavljena glagolska oblika; mat. sestavljeno število naravno število, deljivo z eno, s samim seboj in še z najmanj enim deliteljem; navt. sestavljeni jambor jambor, ki sestoji iz več delov, podaljškov; zool. sestavljeno oko iz več stikajočih se očesc sestavljeno oko členonožcev z mrežasto površino ♪
  25.      sésti  sédem dov., stil. sèl séla; nam. sést in sèst (ẹ́ ẹ̑) 1. namestiti se, spraviti se v tak položaj, da je teža telesa pretežno na zadnjici: sedel je, da bi si odpočil; nima kam sesti; sesti na stol, v naslanjač; s težavo je sedel / otrok ji je sedel v naročje; sedel je poleg nje / sesti k mizi, za mizo; sesti v avtomobil / sesti v senco / kot vljudnostna fraza: izvolite sesti; šalj. sedite, da nam ne odnesete spanja / kot ukaz psu sedi // namestiti se, spraviti se v mirujoč položaj, dotikaje se podlage z nogami, s spodnjim delom telesa: metulj je sedel na cvet; ptice so sedle na drevo 2. nav. ekspr., s prislovnim določilom izraža, da osebek začne delati to, kar nakazuje določilo: sedla je h klavirju; rad sede h knjigam rad bere, študira / ali boš šel z avtomobilom ali boš sedel na vlak se boš peljal z vlakom; včasih sede za pisalni stroj tipka 3. postati nameščen tako, da se dobro, trdno prilega: glava vijaka mora sesti; žarnico privijamo toliko časa, da sede v ležišče / slušalka je sedla na vilice ● ekspr. sesti na limanice dati se prevarati, ukaniti; ekspr. končno so stvari sedle na svoje mesto so se uredile; slabš. sesti na posestvo, zemljo prilastiti si, polastiti se; ekspr. sesti na prestol zavladati; ekspr. sesti komu na tilnik, za vrat dobiti oblast nad kom, začeti mu delati nasilje; ekspr. taka stvar sede v spomin si jo zapomniš; ekspr. na mehko sesti pridobiti si (zelo) ugoden položaj, navadno brez večjega truda; publ. sesti za konferenčno mizo začeti reševati nerešena vprašanja s pogajanji, pogovori ♪

   2.151 2.176 2.201 2.226 2.251 2.276 2.301 2.326 2.351 2.376  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA