Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Min (151-175)

151.      determinánta  -e ž (ȃ) knjiž. kar kaj določa, pogojuje: družbena, psihološka, sociološka determinanta / materialna proizvodnja je osnovna determinanta družbenega gibanja pogoj ♦ mat. število, ki pove, ali je sistem linearnih enačb rešljiv ♪
152.      determinatív  -a m (ȋ) lingv. jezikovno sredstvo, ki (sintaktično) določa kako drugo jezikovno sredstvo ♪
153.      determinatíven  -vna -o prid. (ȋ) ki vnaprej določa, opredeljuje, določilen: determinativni moment razvoja; determinativna nujnost ♪
154.      determiníranje  -a s (ȋ) glagolnik od determinirati: ključ za determiniranje rastlin ♪
155.      determiníranost  -i ž (ȋ) vnaprejšnja določenost, opredeljenost: verjel je v determiniranost vsega, kar se dogaja; brezupna, nepreklicna determiniranost razvoja / družbena determiniranost znanosti; razredna determiniranost teorij pogojenost ♪
156.      determinírati  -am dov. in nedov. (ȋ) določiti, opredeliti: precizno determinirati politiko turizma / determinirati najdene fosile / vsebina determinira obliko determiníran -a -o: sociološko determiniran človek; zgodovinsko determiniran pojav; nekateri skladatelji se zavzemajo za ohlapnejše, manj determinirane forme ♪
157.      determiníst  -a m (ȋ) pristaš determinizma: spor med deterministi in indeterministi ♪
158.      determinístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na determinizem: deterministični nauk; deterministični zakoni / deterministični pesimizem; deterministična nujnost ♪
159.      determinízem  -zma m (ȋ) filoz. nauk, po katerem se vse razvija po objektivnih zakonih, ki so neodvisni od človekove volje in njegovega delovanja: pristaš determinizma / družbeni, ekonomski determinizem ♪
160.      diminuéndo  prisl. (ẹ̑) muz., označba za spremembo hitrosti in jakosti izvajanja pojemajoče ♪
161.      diseminácija  -e ž (á) med. razširjenje bolezenskih klic po telesu ♪
162.      diskriminácija  -e ž (á) dajanje, priznavanje manjših pravic ali ugodnosti komu v primeri z drugimi, zapostavljanje: odpraviti diskriminacijo; gospodarska, rasna diskriminacija; diskriminacija ženske delovne sile; novi predpisi ne dopuščajo diskriminacije med posameznimi podjetji / publ.: odpraviti diskriminacije do domačega prebivalstva; to je nova diskriminacija nasproti nezadostno razvitim deželam ♪
163.      diskriminacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na diskriminacijo: diskriminacijski ukrepi; diskriminacijska politika; diskriminacijske uredbe v stanovanjski politiki ♪
164.      diskriminánta  -e ž (ȃ) mat. izraz, od katerega je odvisno, ali sta korena kvadratne enačbe realna ali kompleksna: koren diskriminante ♪
165.      diskriminátorski  -a -o prid. (ȃ) ki vsebuje, izraža diskriminacijo: diskriminatorski ukrepi; diskriminatorska politika ♪
166.      diskriminírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. dajati, priznavati manjše pravice ali ugodnosti komu v primeri z drugimi, zapostavljati: diskriminirati črnce; diskriminirati nezakonskega otroka 2. redko razlikovati, razločevati: s temi sredstvi uspešno diskriminiramo naravne in umetne pojave diskriminíran -a -o: podeželska mladina je bila pri šolanju diskriminirana; diskriminirano umetniško delo ♪
167.      dómina  -e ž (ọ̑) nav. mn. ploščica, ki ima na eni strani dve polji s pikami: postavljati, razmetavati domine; padali so drug za drugim kot domine ∙ nizko izbil ti bom tiste tvoje domine zobe // igra s takimi ploščicami: igrati domino; povabil me je na partijo domine ♪
168.      dominácija  -e ž (á) knjiž. prevlada, premoč: dominacija razvitih dežel na svetovnem trgu // oblast, gospostvo: biti pod kolonialno dominacijo; fašistična dominacija; posledice večstoletne tuje dominacije v deželi ♪
169.      dominánca  -e ž (ȃ) knjiž., redko dominantnost, dominacija: na sliki preseneča dominanca svetlih tonov ♦ bot. prevlada posamezne vrste v rastlinski združbi ♪
170.      dóminanje  -a s (ọ̑) glagolnik od dominati se ♪
171.      dominánta  -e ž (ȃ) knjiž. 1. glavna, prevladujoča lastnost ali značilnost: dominanta narave tega pesnika je liričnost; dominanta dokumentarnega filma je njegova zakoreninjenost v življenju 2. kar stoji, se dviga nad čim: ljubljanski grad je mikavna dominanta mesta; naravna dominanta; dominanta pokrajine / zunanja dominanta te hiše je kamnit portal ◊ bot. vrsta, ki prevladuje v rastlinski združbi; muz. peta stopnja v durovi ali molovi lestvici ♪
172.      dominánten  -tna -o prid. (ȃ) 1. ki je v prevladi, v premoči, prevladujoč: podjetje ima dominanten položaj na evropskem trgu; dominantna ideja, lastnost, vloga / ta problem je v njegovi drami dominanten // ekspr. ki zaradi popolnosti vzbuja občudovanje: dominantna igralska osebnost; ta pesnik je dominantna postava v naši poeziji 2. ki stoji, se dviga nad čim: ustavili so se na dominantnem vrhu / dominantna lega stavbe ◊ bot. dominantna lastnost; dominantna vrsta vrsta, ki prevladuje v rastlinski združbi; muz. dominantni akord akord na peti stopnji, ki ima v določeni tonaliteti glavno funkcijo dominántno prisl.: dominantno vplivati na kaj; dominantno poudarjen orkester ♪
173.      dominántnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost dominantnega: dominantnost nekaterih dednih lastnosti / dominantnost osrednjega lika v filmu ♪
174.      dominát  -a m (ȃ) zgod. doba absolutne monarhije v rimskem cesarstvu od Dioklecijana naprej ♪
175.      dóminati se  -am se in dóminati -am nedov. (ọ̑) igrati domino: vsak večer se je dominal s prijateljem ♪

   26 51 76 101 126 151 176 201 226 251