Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Min (126-150)
- balzamínka -e ž (ȋ) vrtn. vrtna rastlina z rdečkastimi cveti, Impatiens balsamina ♪
- bénjamin -a m (ẹ̑) ekspr. najmlajši v družini ali družbi: natoči, benjamin! ♪
- benjamínček -čka m (ȋ) manjšalnica od benjamin: čeprav je bil benjaminček, je bil največkrat kaznovan // redko ljubljenček, miljenček: bil je mamin benjaminček ♪
- bíoluminiscénca tudi bíoluminescénca -e ž (ȋ-ẹ̑) biol. sevanje za živali in rastline značilne svetlobe zaradi življenjskih pojavov v organizmu, živo svetlikanje: največ bioluminiscence opazimo v morju pri ribah ♪
- bituminizírati -am nedov. in dov. (ȋ) grad. prepajati ali premazovati z bitumenom: bituminizirati lepenko ♪
- bituminózen -zna -o prid. (ọ̑) petr. ki vsebuje bitumen: bituminozni premog; bituminozni skrilavci ♪
- blúming neskl. pril. (ȗ) metal. nanašajoč se na grobo valjanje ploščatih kovinskih blokov: bluming stroj / bluming valjarna ♪
- brahmín tudi bramín -a m (ȋ) brahman: brahmin jih je blagoslovil ♪
- bramin gl. brahmin ♪
- česmín -a m (ȋ) češmin: nabirati česmin ♪
- češmín -a m (ȋ) trnat grm z rumenimi cveti v grozdih ali njegove živo rdeče jagode: nabirati češmin; trebiti češmin na pašniku ♪
- češmínje -a s (ȋ) češminovo grmičevje: pašnike zarašča leščevje in češminje // nar. dolenjsko češmin: mladike češminja ♪
- češmínov -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na češmin: češminov grm; češminove jagode / češminov vonj ♪
- češmínovec -vca m (ȋ) sok iz češminovih jagod: politi meso s češminovcem // redko češmin ♪
- češmínovka -e ž (ȋ) nav. mn., bot. trnati grmi s cveti v grozdih in z drobnimi jagodami, Berberidaceae ♪
- dámin -a -o prid. (ā) nanašajoč se na damo: opazoval je damin klobuček ♦ šah. damin gambit otvoritev igre s kmetom pred damo, pri čemer beli žrtvuje kmeta; damino krilo polovica šahovnice, na kateri stojita pri začetku igre obe dami ♪
- dekontaminácija -e ž (á) voj. odstranitev bojnih strupov, radioaktivnih snovi: opravljati dekontaminacijo; biološka dekontaminacija; kemična dekontaminacija degazacija ♪
- déminutiv -a m (ẹ̑) lingv. manjšalnica, pomanjševalnica: ljubkovalni deminutiv / rada govori v deminutivih ♪
- déminutiven -vna -o prid. (ẹ̑) lingv. manjšalen, pomanjševalen: deminutivno obrazilo ♪
- déminutivnost -i ž (ẹ̑) lingv. lastnost, značilnost deminutivnega: deminutivnost obrazila / deminutivnost izražanja ♪
- denominácija -e ž (á) fin. uvedba nove denarne enote v zameno za večje število starih denarnih enot: izvesti denominacijo ♪
- denominatíven -vna -o prid. (ȋ) lingv. izpeljan iz samostalnika ali pridevnika; izimenski, imenski: denominativni pridevnik ♪
- determinácija -e ž (á) določitev, opredelitev, omejitev: prostorska in časovna determinacija; stvarna determinacija problema; determinacija spola / družbena determinacija ravnanja posameznikov; ustvarjalnost se osvobaja razredne determinacije determiniranosti ♪
- determinacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od determinacija: determinacijska metoda ♪
- determinánt -a m (ā) knjiž., redko determinanta ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226