Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Mesto (163-187)


  1.      enôten  -tna -o prid. (ó) 1. eden, skupen za več stvari, za kako celoto: podjetji imata enotno upravo; enotno poveljstvo za vse oddelke / izdelati za mesto enoten urbanistični načrt; enoten program za razvoj turizma / država ima enoten jezik // za vsakega, pri vsakem enak: vstopnice se prodajajo po enotni ceni; enotno povišanje cen / vse knjige imajo enotno vezavo; popolnoma enotno izvajanje vaje 2. ki ni razcepljen, razdeljen na več vrst ali skupin: koalicija se je med vojno spremenila v enotno fronto; demokratične sile so se povezale v enotno gibanje / v tistem času je bil jezik še enoten; razvoj različnih tkiv iz enotnega tkiva / zaokrožiti zemljišče v enoten kompleks strnjen, zaključen // katerega člani imajo skupen cilj, soglašajo: enoten delovni kolektiv; armada je ostala enotna; imajo popolnoma enotno vodstvo / publ. glede tega vprašanja smo si bili vsi enotni edini // nav. mn. ki si ne nasprotuje med seboj: priti do enotnih pogledov na kaj; vzgojno prizadevanje očeta in matere naj bo enotno 3. ki je enakih, istovrstnih sestavin: gorski svet z enotno geološko strukturo / po izobrazbi enoten kolektiv; etnično enotna država // katerega sestavni deli se med seboj dopolnjujejo, podrejajo celoti: enotna notranjost stavbe; stilno enotna knjiga ● enoten kruh kruh iz enotne moke; enotna cena obvezna, predpisana cena, po kateri se določeno blago prodaja ali kupuje; enotna moka pšenična moka, ki vsebuje normalno količino otrobov ◊ jur. enotna kazen ena kazen za več kaznivih dejanj istega storilca ob sojenju za vsa skupaj; ped. enotna obvezna šola obvezna šola, ki dela po enotnem učnem programu in zajema vse učence določene starosti ne glede na spol ali socialni izvor enôtno prisl.: enotno nastopiti; roman ne učinkuje enotno ♪
  2.      eskadrílja  in eskadríla -e ž (ȋ) 1. voj. osnovna enota v vojnem letalstvu: poveljnik eskadrilje / nad mestom so krožile eskadrilje; eskadrilje zavezniških letal 2. ekspr., z rodilnikom velika množica: po sobi brenči cela eskadrilja komarjev ♪
  3.      evakuírati  -am dov. in nedov. (ȋ) preseliti ljudi ali kaj drugega s področja, ki je ogroženo zaradi naravne nesreče, vojne: evakuirati ponesrečence, ranjence / evakuirali so vse mesto; sovražnik je pred umikom evakuiral taborišče // knjiž. odstraniti, izprazniti: evakuirati gnoj; evakuirati cev s črpalko evakuíran -a -o: evakuirano taborišče ♪
  4.      evropeizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) prilagajati evropskemu načinu življenja in mišljenja: oblast poskuša evropeizirati deželo / čas, ko se je slovenska zavest začela evropeizirati evropeizíran -a -o: evropeizirano mesto ♪
  5.      fakturíst  -a m (ȋ) uslužbenec, ki sestavlja fakture: dobiti mesto fakturista ♪
  6.      fantazírati  -am nedov. (ȋ) 1. prepuščati se vznesenim, navadno neuresničljivim mislim, načrtom; sanjati, sanjariti: fantaziral je o slavi in bogastvu; neprestano fantazirata, kako si bosta uredila življenje, ko bo svoboda / namesto da bi se učil, fantazira o dirkah // v vročici zmedeno govoriti; blesti: bolnik je fantaziral in kričal 2. ekspr. pripovedovati nesmiselne, izmišljene stvari: nehaj fantazirati, kdo ti bo pa verjel ♪
  7.      fantómski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na fantom: fantomska simbolika; mesto je bilo videti kakor fantomska panorama fantómsko prisl.: zvoniki gotskih katedral se skoraj fantomsko vzpenjajo nad zemljo ♪
  8.      farizéjstvo  -a s (ẹ̑) slabš. hinavščina, licemerstvo: boj zoper laž in farizejstvo / njegova pobožnost je pravo farizejstvo / mesto je gnezdo farizejstva ♪
  9.      festiválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na festival: festivalni program / festivalna dvorana / mesto v festivalnih dneh ♪
  10.      figuránt  -a m (ā á) 1. nav. slabš. kdor ima kako (pomembnejše) mesto ali položaj, njegove funkcije pa dejansko opravljajo drugi: predsednik društva je samo figurant 2. redko statist: v igri nastopam kot figurant 3. geod. pomožni delavec pri zemljemerskih delih: geodet z dvema figurantoma ♪
  11.      finánčen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na finance: finančni načrt; proračunski finančni sistem; finančna politika; organizacija finančnega poslovanja / finančni polom, uspeh; industrijska in finančna moč države; neomejene finančne možnosti; priti v finančno odvisnost; finančne težave; finančno stanje občine; materialno-finančni problemi podjetja / delovno mesto finančnega knjigovodje; finančni minister / finančni urad / finančna straža nekdaj organ, ki nadzira proizvodnjo ali promet raznega blaga zaradi preprečitve davčnih utaj ◊ ekon. finančni kapital bančni kapital, udeležen v industriji; finančna oligarhija; jur. finančno pravo finánčno prisl.: finančno močnejši trusti; ustanova je finančno samostojna; sam.: pog. naš finančni finančni knjigovodja ♪
  12.      fís  -a m, tudi neskl. (ȋ) muz. za polton zvišani ton f: stalno igra f namesto fis; neskl. pril.: skladba v Fis-duru ♪
  13.      flavtíst  -a m (ȋ) kdor igra flavto: orkester razpisuje mesto flavtista ♪
  14.      floriáda  -e ž (ȃ) knjiž. velika razstava cvetja: floriada je privabila v mesto mnogo ljudi ♪
  15.      fókus  -a m (ọ̑) 1. fiz. presečišče vzporednih žarkov po njihovem lomljenju ali odboju; gorišče: fokus leče ♦ gled. razširiti, zožiti fokus snop svetlobe iz reflektorja; psih. fokus zavesti česar se človek v kakem trenutku jasno zaveda 2. geom. točka, ki skupaj z vodnico določa stožernico: fokus parabole 3. med. mesto v telesu, od koder se more bolezen širiti; žarišče ♪
  16.      formácija  -e ž (á) 1. skupina ljudi z določeno razvrstitvijo, razporeditvijo in določenimi nalogami: vse partizanske formacije so bile res dobro pripravljene za boj; policijske, vojaške formacije / sodeloval je v raznih oboroženih formacijah // navadno s prilastkom razvrstitev, razporeditev: udeleženci pohoda so v brigadni formaciji odkorakali na zborno mesto; telovadci stojijo v formaciji, podobni krogu / gasilska enota v formaciji voda / frontalna formacija razvrstitev v vrsto s čelom naprej 2. publ., navadno s prilastkom več strank, držav, skupin, ki so povezane s podobnimi interesi: politične, blokovske formacije 3. soc., v zvezi družbena formacija oblika družbe na določeni stopnji razvoja, družbena ureditev: fevdalna družbena formacija ◊ aer. (letalska) formacija razvrstitev letal pri skupnem poletu; skupina letal, ki je v letu razvrščena po določenem redu; ekon. družbenoekonomska formacija način proizvodnje z ustrezno socialno, politično in ideološko nadstavbo; geol. formacija plasti kamnin, ki so nastale v eni geološki dobi ♪
  17.      fórt  -a m (ọ̑) zlasti v ameriškem okolju, nekdaj trdnjava, utrdba: ustavili so se v fortu ob reki / mesto je bilo utrjeno z dvema vrstama fortov ♪
  18.      fórum  -a m (ọ̑) navadno s prilastkom 1. voljeno ali imenovano telo, pristojno za odločanje v določeni stvari: v zadevo je posegel višji forum; obrniti se na nižji forum; politični, sindikalni forumi; forumi revolucionarne oblasti / publ. odgovorni, odločujoči forumi // publ. skupina ljudi, na katero se kdo obrača: spregovoriti o problemu pred širokim forumom bralcev 2. javno mesto, kjer se o čem razpravlja, odloča: na vseh mednarodnih forumih se bojujemo za ekonomsko pomoč državam v razvoju / na tem visokem forumu je treba razpravljati tudi o gospodarstvu ♪
  19.      fotéljček  -čka m (ẹ̑) manjšalnica od fotelj: otroci imajo mizico s foteljčki ∙ ekspr. priboriti si kakšen foteljček v parlamentu mesto, položaj ♪
  20.      fúcati  -am tudi fúcati se -am se nedov. (ȗ) 1. igrati se otroško igro, pri kateri se navadno s kovanci spravlja manjši kovanec na določeno mesto: fucali so na šolskih klopeh; fucati pred poukom 2. igrati se otroško igro, pri kateri se mečejo kovanci in o dobitku odloča določena stran kovanca: zunaj so otroci fucali; fucali so za denar ♪
  21.      fúrman  -a m (ȗ) pog. kdor vozi, prevaža s konjsko vprego; voznik, prevoznik: šel je v mesto za furmana; preklinja kot furman zelo ♪
  22.      garnizíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na garnizijo: garnizijski vojak; garnizijsko poveljstvo / garnizijsko mesto v zaledju fronte ♪
  23.      gibljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki se da upogibati, pregibati: posoda z gibljivimi ročaji; gibljiv sklep 2. ki se giblje, premika: gibljiv žerjav; gibljiva polovica lesenih vrat // ki ni vedno enak: gibljive cene; pren. človek gibljivega značaja ♦ ekon. gibljivi del plače del plače, ki se spreminja glede na delovni, poslovni uspeh, življenjske stroške; lingv. gibljivi akcent akcent, ki ni vezan na stalno mesto v besedi gibljívo prisl.: posamezne kosti so čvrsto ali gibljivo povezane med seboj ♪
  24.      gláven 1 -vna -o prid. (ȃ) ki je po pomembnosti na prvem mestu: glavni deli česa; glavni krivec; dosegel je glavni namen; glavni kmetijski pridelek določenega področja; to je eden izmed glavnih vzrokov; glavni znak bolezni; glavna dejavnost podjetja; njegova glavna napaka; glavna oseba drame; glavna sestavina česa; glavne stvari sem že uredil; glavna točka seje; interpretacija glavnih vlog; glavne politične zahteve; glavna prometna žila / popisati dogodek v glavnih obrisih / glavna sezona // ki je po pomembnosti na prvem mestu in navadno tudi največji: glavni dobitek na loteriji; glavni oltar v cerkvi; glavni trg; glavni vhod; glavni vod; glavna vrata / glavna cesta; glavno mesto države // ki ima večjo, največjo odgovornost: glavni blagajnik; glavni inženir; glavni urednik; glavna sestra v bolnici / glavni odbor najvišji, osrednji odbor kake organizacije ● imeti glavno besedo pomembno vlogo pri odločanju ◊ arhit. glavna ladja osrednja cerkvena ladja, navadno širša in višja od stranskih; film. glavni snemalec snemalec, ki snema osrednje dogajanje filma in vodi delo drugih snemalcev; fin. glavna knjiga knjiga ali kartoteka, sestavljena iz sintetičnih kontov; gastr. glavna jed najizdatnejši del kosila ali večerje; geom. glavna normala; jur. glavni dolžnik; glavna obravnava obravnava, na kateri odloča sodišče o utemeljenosti tožbe; lingv. glavni stavek neodvisni stavek podredja, ki ima dopolnilo v odvisnem stavku; glavni števnik števnik, ki izraža količino štetega; min. glavna ploskev somernosti vodoravna ploskev somernosti; navt. glavni jambor jambor na ladji, drugi od spredaj; glavno jadro jadro na glavnem jamboru; petr. glavna rudnina rudnina, ki nastopa v kamnini v največji množini; voj. glavni stan sedež vrhovnega poveljstva v vojni; vsi pripadniki vrhovnega poveljstva; glavni štab najvišje poveljstvo narodnoosvobodilne vojske na ozemlju posameznih jugoslovanskih narodov glávni -a -o sam.: on je glavni; postal je eden glavnih; žarg. govoril sem z glavnim glavnim direktorjem; glavnim urednikom; glavno si pa pozabil; v glavnem se strinjava skoraj v celoti; letina bo v glavnem dobra ♪
  25.      glédati  -am nedov., gléj in glèj gléjte, stil. glédi glédite (ẹ́ ẹ̑) 1. upirati, usmerjati pogled kam: stala je in gledala; gledal je proti planinam; gledati na vse strani; gledati skozi okno; težko gledam v tako močno svetlobo; molčal je in gledal v tla; obrnila se je in gledala za njim; gledati navzgor, okoli, stran; pog. gleda kakor bik, tele v nova vrata zelo neumno ali začudeno; gleda kakor miš iz moke zaradi zaspanosti ima priprte oči; pog. gleda ko zaboden vol zelo neumno ali začudeno / križem gledati škiliti / kot kletvica mandi te gleda // imeti odprte oči: glej, nikar ne miži; gleda, pa nič ne vidi; brez sončnih očal ne morem gledati / poglej, ali otrok gleda ali spi je buden / mladiči že gledajo // preh. z gledanjem dojemati, zaznavati vsebino česa: gledati film, televizijo; pojdimo gledat, kaj se dogaja; gledati kipe in slike ogledovati; gledati se v ogledalu ogledovati se 2. s prislovom s pogledom izražati kaj: bistro, grdo, lepo, milo, prijazno, srdito, srepo gledati; zamišljeno, žalostno gleda predse; zaljubljeno se gledata / zakaj jo tako čudno gledaš 3. biti obrnjen, usmerjen kam: soba gleda proti soncu; okno gleda na ulico / vanj je gledala cev velike pištole 4. izstopati, biti potisnjen iz svoje okolice: samo glava mu je gledala iz kožuha; krilo ji je gledalo izpod plašča / palec gleda iz čevlja; steklenica mu gleda iz žepa moli, štrli; pren. strah mu je gledal iz oči 5. s prislovnim določilom imeti določen odnos do česa: gledati z določenega stališča; sedaj je čisto drugače gledal na svet; kako gledaš na svoje delo; kritično gledati na sodobno življenje; na vse je gledal zelo osebno 6. ekspr., v zvezi z na prisojati čemu pomembnost: pri ženitvi ni gledal na bogastvo; če je šlo za sina, ni gledal na stroške; gleda bolj na zabavo kot na korist / samo na svoj dobiček gledajo; gledati na vsako malenkost 7. delati, ukrepati, da se zgodi zaželeno: gleda le na to, da bi kaj zaslužil; sama naj gleda, da ne bo imela težav; gledal bom, da se bo vse dobro končalo / jaz ti ne bom več pomagal. Sam glej / glej, da prideš; glejte, da ne pozabite 8. pog., s predlogom kazati zanimanje za osebo drugega spola: je že začela gledati po fantih; njen mož gleda za drugimi; samo za ženskami je gledal ● vznes. gledal bom lepše dni doživel bom čas, ko bom srečnejši; ekspr. takega početja ne bom več gledala prenašala, trpela; v njem so gledali velikega pesnika prepričani so bili, da je velik pesnik; gleda ga izpod čela grdo, jezno; ekspr. gleda na vsak dinar je zelo varčen; je skop; ekspr. nikoli ni gledal ne na levo ne na desno delal je po svoje, ni upošteval mnenja, nasvetov drugih; ekspr. zelo gleda na obleko posveča veliko pozornost in skrb oblačenju; pazi na obleko, jo varuje; pog. glej ta čas na otroke pazi nanje; ekspr. gledati komu na prste nezaupljivo nadzorovati koga pri kakem delu, opravku; ekspr. ti le nase glej skrbi zase; ne govori o napakah drugih ljudi, saj sam nisi brez njih; pog., ekspr. v mesto sem prišel samo na uro gledat nisem opravil, kar sem se bil namenil; ekspr. povsod mu je gledala skozi prste bila je prizanesljiva do njegovih napak; ekspr. gledati smrti v obraz biti v smrtni nevarnosti; sedaj gledam na to z drugimi očmi imam do tega drugačen odnos; ekspr. le kam je gledal, ko se je oženil z njo kako da ni videl njenih napak; ekspr. črno gledati biti jezen; biti pesimistično razpoložen; črno gleda na razvoj dogodkov pričakuje neugoden razvoj dogodkov; ekspr. debelo gledati zelo začudeno; ekspr. pisano jo je gledal jezno, srepo; ekspr. sosedje me postrani gledajo ne marajo me; ekspr. nikar tako zabodeno ne glej zelo neumno ali začudeno; zmeraj na vse zviška gleda čuti se več vrednega, je domišljav; ekspr. veselje ga je bilo gledati vzbujal je občudovanje zaradi lepote, zdravega videza, spretnosti pri delu; ekspr. pojdi, ne morem te več gledati nočem, da si v moji bližini; ekspr. gledala sta se iz oči v oči stala sta si nasproti; pog. rada se gledata zaljubljena sta drug v drugega; tadva se gledata kakor pes in mačka sovražita se; podarjenemu konju se ne gleda na zobe pri podarjeni stvari se ne smejo iskati napake gledáje star.: sedel je, ves čas gledaje proti vratom; mahala je, otožno gledaje za njim gledajóč -a -e: govoril je, gledajoč zdaj enega zdaj drugega; napeto gledajoče občinstvo; sam.: število gledajočih je bilo razmeroma veliko glédan -a -o: slika prikazuje bacile, gledane skozi mikroskop; življenje, gledano z očmi otroka; to vprašanje je gledano samo ekonomsko obravnavano; glédano v brezosebno-prislovni rabi za izražanje izhodišča gledanja, opazovanja: hiša je na levi strani ulice, gledano od postaje; gledano v smeri vožnje; pren., publ. strogo gledano, je bil ta ukrep nepotreben; akcija je, gledano v celoti, povsem uspela ♪

   38 63 88 113 138 163 188 213 238 263  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA