Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Men (9.783-9.807)


  1.      vstajênje  -a s (é) 1. ekspr. izhod iz negativnega, neugodnega stanja: vstajenje iz sužnosti / klicati k vstajenju; verovati v vstajenje naroda / vstajenje zatiranih 2. v krščanstvu ponovna združitev duše s spremenjenim telesom ob koncu sveta: verovati v vstajenje mrtvih; smrt in vstajenje / Kristusovo vstajenje vstajenje Kristusa tretji dan po smrti // rel. obred na praznik Kristusovega vstajenja: imeti vstajenje na veliko noč zjutraj; iti, zvoniti k vstajenju ♪
  2.      vstáviti  -im dov. (á ȃ) dati, namestiti kaj v za to namenjeno odprtino: vstaviti sodu dno; vstaviti kamenček v prstan; vstaviti očalne leče v okvire; vstaviti nova okna / vstaviti šivanko v stroj / vstaviti meč v nožnico vtakniti // dati, namestiti kaj med kaj: vstaviti plast izolatorja; vstaviti kartonček med listke / vstaviti manjkajoče podatke ◊ elektr. vstaviti podatke v (elektronski) računalnik vnesti; mat. vstaviti eno enačbo v drugo vstávljen -a -o: v pisalni stroj vstavljen papir; rokavi so vstavljeni ♪
  3.      vstávljati  -am nedov. (á) dajati, nameščati kaj v za to namenjeno odprtino: vstavljati bisere v nakit; vstavljati slike, stekla v okvire; vstavljati zadrgo // dajati, nameščati kaj med kaj: vstavljati letve med deske / pravilno vstavljati manjkajoče podatke ♪
  4.      vstópati  -am nedov. (ọ̄) 1. stopati v prevozno sredstvo: potniki so vstopali in izstopali; vstopati v avtobus, dvigalo; vstopati pri sprednjih vratih // stopati v kaj sploh: gledalci vstopajo v dvorano; vstopati skozi vrata; hrupno, po prstih vstopati / vstopati v državo na mejnih prehodih 2. prihajati v kaj, v notranjost česa: del organa, kjer vstopajo in izstopajo žile, živci / hladilna tekočina vstopa zgoraj priteka; skozi odprtino vstopa svetloba 3. postajati član kake organizacije, društva: vstopati v kulturna društva, politične organizacije / dov. z današnjim dnem vstopam v klub 4. začenjati peti, igrati v določenem trenutku med petjem, igranjem drugih: instrumenti so vstopali drug za drugim; pevci vstopajo na dirigentov znak 5. ekspr. začenjati delovati na kakem področju: v književnost vstopa mlada generacija; vstopati v svet gledališča 6. z oslabljenim pomenom začenjati biti v kakem obdobju: vstopati v novo leto; vstopati v zadnje desetletje stoletja / vstopati v obdobje industrializacije / vstopati v novo življenje // izraža začetek stanja, kot ga določa samostalnik: vstopati v vojno s kom / predmeti in pojavi vstopajo v nova razmerja ● ekspr. pesnik vstopa v nove svetove v njegovih pesmih se pojavljajo nova področja; ekspr. zvoki so vstopali vanj zaznaval jih je vstopajóč -a -e: zemlja veže vstopajočo sončno energijo ♪
  5.      vstopíti  in vstópiti -im dov. (ȋ ọ́ ọ̑) 1. stopiti v prevozno sredstvo: potniki vstopijo v avtobus, dvigalo; vstopil je na glavni postaji; vstopiti pri sprednjih vratih // stopiti v kaj sploh: vstopil je prvi; vstopiti skozi vrata; vstopiti v sobo; hitro, nepričakovano, oblastno vstopiti; drug za drugim so vstopili v jamo / publ. v naš zračni prostor je vstopilo tuje letalo 2. priti v kaj, v notranjost česa: mesto, kjer vstopijo v organ žile, živci / krogla je vstopila na sencih 3. postati član kake organizacije, društva: vstopiti v društvo, stranko / vstopiti v samostan postati redovnik, redovnica / vstopiti v gimnazijo začeti se šolati na gimnaziji; na univerzo je vstopil z dvajsetimi leti / vstopiti v službo zaposliti se 4. začeti peti, igrati v določenem trenutku med petjem, igranjem drugih: pevec je vstopil na dirigentov znak; na sredi skladbe vstopijo trobente 5. ekspr. začeti delovati na kakem področju: v književnost je vstopil s prvo generacijo povojnih pesnikov; vstopiti v svet politike 6. z oslabljenim pomenom začeti biti v kakem obdobju: vstopiti v novo leto / vstopiti v obdobje industrijske revolucije / vstopiti v novo življenje // izraža začetek stanja, kot ga določa samostalnik: s tem dnem so vstopili v vojno / vstopiti v boj začeti se bojevati ● ekspr. tedaj je v njegovo življenje vstopila ona jo je spoznal in je začela vplivati na njegovo življenje ◊ alp. vstopiti v steno začeti plezalni vzpon vstopívši zastar.: vstopivši v sobo, je pozdravil; vstopivša potnica ♪
  6.      vstrán  in v strán prisl. (ȃ) 1. izraža mesto, položaj desno ali levo glede na osebek: nagniti se, skočiti vstran; stopiti z levo nogo vstran 2. izraža odmikanje, oddaljevanje a) od prejšnje, določene smeri: zanaša ga vstran; zaviti vstran / pogledala ga je in se obrnila vstran v drugo smer b) od določenega mesta; stran: pobegniti, steči vstran; hiteli so, da bi prišli čim dlje vstran od proge / kot vzklik vstran z roko // navadno s prislovnim določilom izraža odmaknjenost, oddaljenost od česa; stran: sedela sta malo vstran od ceste; cerkev stoji nekoliko vstran od vasi; kakih petdeset metrov vstran so zakurili kres ● redko metati nerabne stvari vstran stran; ekspr. grenko sedanjost so potiskali vstran niso hoteli misliti nanjo; ekspr. hočejo ga potisniti, spraviti vstran odvzeti mu vodilno vlogo, mesto; ekspr. vedeli so za njegove skoke vstran za njegovo nezvestobo v zakonu; knjiž. v predavanju si je dovolil več skokov vstran oddaljitev od glavne teme; stopiva malo vstran, da se v miru pomeniva proč od drugih ◊ gled. govorjenje vstran govorjenje igralca, obrnjenega vstran od soigralcev, s katerim gledalcem komentira dogajanje na odru; šport. premet vstran bočna zakotalitev telesa po iztegnjenih in nekoliko razmaknjenih rokah in nogah ♪
  7.      všítek  -tka m (ȋ) klinasto zašita guba, ki omogoča prileganje oblačila telesu: narediti, označiti všitek; dolg, poševen všitek; globina všitka / prsni, ramenski všitek; všitek v pasu ♪
  8.      všíti  všíjem dov., všìl (í ȋ) 1. s šivanjem narediti, da je kaj nameščeno v za to namenjeno odprtino: všiti rokav; ročno všiti zadrgo / všiti rože v blazine ♦ obrt. všiti kozico 2. s šivanjem narediti, da kaj pride v kaj, zlasti z namenom, da se skrije: všiti denar v rob obleke 3. s šivanjem zožiti: obleka je preširoka, treba jo bo všiti všít -a -o: všiti žepi; všita podloga ♦ obrt. všiti rokav vstavljen v rokavni izrez ♪
  9.      všívati  -am nedov., tudi všivájte; všívala in všivála (í) 1. s šivanjem delati, da je kaj nameščeno v za to namenjeno odprtino: všivati rokave, zadrge 2. s šivanjem delati, da kaj pride v kaj, zlasti z namenom, da se skrije: parajo podloge in všivajo bankovce ♪
  10.      vtépati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. z udarjanjem spravljati v kaj: vtepati rumenjake v testo 2. ekspr. s strogim ravnanjem dosegati, da dobi kdo kako lastnost: vtepati ljudem pamet; vtepati pokorščino; poslušnost so mu vtepali s palico // navadno v zvezi vtepati v glavo z vztrajnim razlaganjem, ponavljanjem dosegati, da se kdo česa nauči, si zapomni: vtepati komu angleščino, slovnico v glavo; vtepati si znanje v glavo ♪
  11.      vtíčnica  -e ž (ȋ) priprava, v katero se vtakne vtič za povezavo porabnika z električnim omrežjem: zamenjati vtičnico; vtakniti vtič v vtičnico ♦ elektr. podaljševalna, varnostna vtičnica // priprava na električni napravi, v katero se vtakne vtič za povezavo česa z njo: antenska vtičnica na televizorju; radio z vtičnico za slušalke ♪
  12.      vtískati  -am nedov. (í) 1. s pritiskanjem spravljati v kaj: vtiskati koščke sadja v testo / naprava vtiska zrak v pljuča 2. s pritiskanjem povzročati, da se naredi podoba predmeta v čem: vtiskati nogo v pesek; vtiskati model v vosek // s pritiskanjem delati kaj v kaj: vtiskati znake na kovance 3. ekspr. z močnim delovanjem povzročati, da kaj pride v notranjost, duševnost koga: vtiskati komu v zavest, da je potreben 4. povzročati, da ima kaj kako lastnost, značilnost: stare hiše vtiskajo mestu posebno podobo / publ. napredek vtiska deželi svoj pečat vtískati se 1. zaradi pritiska prodirati v kaj: kamenje se vtiska v podplate 2. ekspr. prihajati v notranjost, duševnost koga: dogodki so se mu nehote vtiskali v spomin ♪
  13.      vtiskováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s pritiskanjem spravljati v kaj: vtiskovati semena v zemljo; vtiskovati kaj globoko v pesek 2. s pritiskanjem povzročati, da se naredi podoba predmeta v čem: vtiskovati model v pesek; vtiskovati roko v sneg // s pritiskanjem delati kaj v kaj: vtiskovati črke v glino; vtiskovati okraske v vosek / vtiskovati vzorec v papir, usnje 3. ekspr. z močnim delovanjem povzročati, da kaj pride v notranjost, duševnost koga: vtiskovati komu v zavest, naj se bojuje do zmage / vtiskovati komu v spomin vrstni red opravil 4. delati, povzročati, da ima kaj kako lastnost, značilnost: dramatik vtiskuje živalim in pravljičnim bitjem človeške lastnosti / publ. njegovi pripovedi vtiskuje pečat velika angažiranost vtiskováti se zaradi pritiska prodirati v kaj: stopala so se mu vtiskovala globoko v pesek ♪
  14.      vtísniti  -em dov. (í ȋ) 1. s pritisnjenjem spraviti v kaj: vtisniti koščke sadja v testo; vtisniti kovinsko mrežico v zmehčano steklo / zrak vtisne živo srebro v cev potisne 2. s pritisnjenjem povzročiti, da se naredi podoba predmeta v čem: vtisniti predmet v vosek; vtisniti stopalo v sneg // s pritisnjenjem narediti kaj v kaj: vtisniti jamico v glino; vtisniti okrasek v maslo / vtisniti vzorec v papir, tkanino / ekspr. žalost ji je vtisnila gube ♦ papir., tekst. vtisniti moare 3. s pritisnjenjem, pritiskanjem vbočiti: pri trčenju vtisniti leva vrata avtomobila 4. ekspr. z močnim delovanjem povzročiti, da kaj pride v notranjost, duševnost koga: vtisniti otrokom v zavest, da je izobrazba potrebna / vtisniti komu kaj v glavo 5. narediti, povzročiti, da ima kaj kako lastnost, značilnost: vtisniti svojemu vedenju odločnost / publ. vtisniti deželi sodoben pečat; vtisniti izvedbi drugačen značaj dati vtísniti se 1. zaradi pritiska prodreti v kaj: kamenje se je vtisnilo v podplate; stopalo se je vtisnilo v sneg 2. zaradi pritiska vbočiti se: pod njegovo težo se je pokrov vtisnil 3. ekspr. priti v notranjost, duševnost koga: njegova podoba se je vtisnila vanj / ta dogodek se mu je vtisnil v dušo, srce ● ekspr. vtisnil se ji je v srce vzljubila ga je vtísnjen -a -o: tapeta z vtisnjenim vzorcem; blatnik je nekoliko vtisnjen; v njen obraz je vtisnjena groza ♪
  15.      vtólči  vtólčem [ou̯] dov., vtólci vtólcite in vtolcíte; vtólkel vtólkla (ọ́) 1. s tolčenjem narediti v kaj: vtolči napis v skalo; s kladivom vtolči znamenje v kamen 2. s tolčenjem spraviti v kaj: vtolči kremo s prsti v kožo ♪
  16.      vtovóriti  -im tudi vtovoríti -ím dov., vtovóril (ọ̄ ọ̑; ȋ í) spraviti tovor, blago v prevozno sredstvo: vtovoriti blago v čoln / vtovoriti cement na ladjo natovoriti ♪
  17.      vúga  -e ž (ú) zool. ptica pevka rumene barve, s črnimi perutmi; kobilar: žvižganje vuge ♪
  18.      vúgava  -e ž (ū) agr. trta s srednje velikimi rumenkastimi grozdi: gojiti vugavo // kakovostno belo vino iz grozdja te trte: piti vugavo ♪
  19.      vúlgo  prisl. (ȗ) knjiž., navadno pri hišnih imenih po domače: piše se Ivan Miklavčič, vulgo Gradnik ♪
  20.      vz...  predpona 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) usmerjenosti dejanja navzgor: vzdigniti, vziti, vzleteti, vzpeti se, vzravnati b) začetka dejanja, nastopa stanja: vzfrfotati, vzplahutati / vzbuhniti, vzkipeti / vzcvesti, vzljubiti, vznemiriti c) dosege zaželenega namena, cilja: vzgojiti, vzrediti / vzpostaviti č) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): vzkaliti, vzrohneti 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: vzhod, vzpenjavka, vzpon, vzponski, vzreja ♪
  21.      vzbúh  -a m (ȗ) 1. močen, nenaden sunek zraka: vzbuh nas je vrgel po tleh / zaradi vzbuha eksplozije so popokale šipe // zamolkel glas ob takem sunku: najprej se je slišal vzbuh, potem je priletelo kamenje 2. glagolnik od vzbuhniti: vzbuh ognja; eksplozija je povzročila vzbuhe zemlje in kamenja / vzbuhi jeze in sovraštva / vzbuh razstreliva ● knjiž., redko sredi ščita je jeklen vzbuh vzboklina, izboklina ♪
  22.      vzbúhniti  -em dov. (ú ȗ) 1. buhniti navzgor: skozi razpoke vzbuhne plamen; pren., pesn. iz gozdov je vzbuhnil upor 2. preh., ekspr. s silo vreči navzgor: eksplozija je vzbuhnila v zrak zemljo in kamenje 3. ekspr. nenadoma, silovito se pojaviti: na hrbtu so ji vzbuhnile rdeče otekline / v njem je vzbuhnila jeza 4. ekspr. z zamolklim glasom eksplodirati: na ulici je vzbuhnila petarda / za vsako malenkost vzbuhne nezadržano, silovito izrazi svojo jezo ● ekspr. omizje vzbuhne v krohot se nenadoma glasno zasmeje ♪
  23.      vzbúkniti  -em dov. (ú ȗ) bukniti navzgor: plamen vzbukne proti nebu ∙ ekspr. v deželi je vzbuknila vstaja silovito nastopila ♪
  24.      vzdigováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. premikati z nižjega mesta, položaja na višjega: ko je vzdigoval deblo, se je ponesrečil; vzdigovati z dvigalom; počasi, težko vzdigovati; spuščati in vzdigovati / lahko je vzdigoval težka bremena bil je sposoben vzdigovati / vzdigovati jadra / od utrujenosti je komaj vzdigovala roke; pri hoji visoko vzdigovati noge; vzdigovati klobuk v pozdrav / vzdigovati kvišku, pog. gor 2. delati kaj višje: vzdigovati dvorišče z nasipanjem 3. delati, da kaj pride iz ležečega ali sedečega položaja; dvigati: ranjenca so vzdigovali trije moški; vzdigovati se z rokami / vzdigovati podrte drogove 4. spravljati z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost; dvigati: vzdigovati cene / ekspr. od veselja vzdigovati glas začenjati glasneje govoriti // spravljati na višjo stopnjo glede na kakovost, pozitivne lastnosti: vzdigovati življenjsko raven 5. redko sprejemati pripadajoče, naročeno, shranjeno po (uradno) določenih predpisih; dvigati: vzdigovati denar; vzdigovati s hranilne knjižice 6. napravljati, da se kdo upre, upira; dvigati: vzdigovati ljudstvo proti izkoriščevalcem 7. ekspr. povzročati, delati: knjiga vzdiguje ogorčenje ● ekspr. spet vzdigujejo glave postajajo uporni, predrzni; ekspr. zmeraj hitreje je vzdigoval noge hodil; ekspr. ne vzdiguj nosu nad navadne ljudi ne bodi domišljav, prevzeten; ekspr. knjiga vzdiguje prah v javnosti povzroča razburjanje, govorice; ekspr. vzdigovati svet s tečajev spreminjati trdna, ustaljena načela, spoznanja; ekspr. takrat so ga vzdigovali v nebesa, danes pa so vsi proti njemu so ga močno poveličevali, hvalili vzdigováti se 1. premikati se navzgor, kvišku: megla se vzdiguje; iz lonca se vzdiguje para; s tal, za avtomobili se vzdiguje prah; vzdigovati se proti najvišji točki; hitro, višje se vzdigovati / cesta se vedno bolj vzdiguje vzpenja // pog. vstajati: drug za drugim se vzdigujejo in odhajajo 2. knjiž. nastajati, pojavljati se: v njenem srcu se vzdiguje upanje / počasi se vzdiguje veter začenja pihati 3. razprostirati se, biti kje, navadno višje od okolice; dvigati se: iz morja se vzdigujejo strme skale; okrog pristanišča se je vzdigovalo mesto 4. s smiselnim osebkom v dajalniku čutiti slabost, pri kateri se vsebina želodca pomika navzgor: bolnici se vzdiguje; vzdiguje se mi od gnusa, zaradi nesnage / želodec se jim vzdiguje ob pogledu na nered; v želodcu se mu vzdiguje ● vzdigovati se nad povprečje biti boljši od povprečja; ekspr. videlo se je, kako se je nekaj vzdigovalo v njem kako je postajal jezen, razburjen vzdigováje star.: vzdigovaje skalo poškodovati si hrbet vzdigujóč -a -e: počasi se vzdigujoča cesta ♪
  25.      vzdólžnik  -a [u̯ž] m (ọ̑) teh. vzdolžni nosilni element: mostni vzdolžnik; vzdolžnik v letalskem trupu ♪

   9.658 9.683 9.708 9.733 9.758 9.783 9.808 9.833 9.858 9.883  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA