Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Men (958-982) 
- testamentáričen -čna -o prid. (á) zastar. oporočen: testamentarična določila testamentárično prisl.: testamentarično komu kaj zapustiti ♪
- testamentírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž., redko z oporoko določiti, zapustiti, oporočiti: testamentirati komu hišo ♪
- topoúmen -mna -o prid. (ú ū) ekspr. neumen, omejen: topoumen človek / topoumno občudovanje topoúmno prisl.: topoumno govoriti ♪
- trídimenzionálen -lna -o prid. (ȋ-ȃ) ki ima tri dimenzije, razsežnosti, trirazsežen: tridimenzionalen prostor; telesa so tridimenzionalna / tridimenzionalna umetnost trídimenzionálno prisl.: tridimenzionalno predstaviti, upodobiti predmet ♪
- trídimenzionálnost -i ž (ȋ-ȃ) značilnost tridimenzionalnega: tridimenzionalnost predmetov; doseči vtis tridimenzionalnosti ♪
- tríizménski -a -o prid. (ȋ-ẹ̑) ki poteka v treh izmenah: triizmensko delo / triizmenski pouk ♪
- trírámen -mna -o prid. (ȋ-ȃ) ki ima tri krake, roglje: triramni svečnik ♦ arhit. triramne stopnice stopnice z dvema podestoma med etažama ♪
- tródimenzionálen -lna -o prid. (ọ̑-ȃ) tridimenzionalen: predmeti so trodimenzionalni ♪
- tródimenzionálnost -i ž (ọ̑-ȃ) tridimenzionalnost: trodimenzionalnost prostora / naslikano telo ima videz trodimenzionalnosti ♪
- tróimén -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑) knjiž. ki ima tri (različna) imena: troimena reka ♦ polit. troimeni narod v stari Jugoslaviji, po pojmovanju nekaterih političnih skupin narod, ki ga sestavljajo Srbi, Hrvati in Slovenci ♪
- trórámen -mna -o prid. (ọ̑-ȃ) triramen: troramni svečnik / troramne stopnice ♪
- úmen úmna -o prid., úmnejši (ú ū) 1. nanašajoč se na um: človek je umno bitje / knjiž. umni in čustveni razlogi razumski / trdil je, da je svet umen z umom spoznaven, doumljiv 2. star. pameten, inteligenten: potrebni so nam umni mladi ljudje / biti umne glave bister, nadarjen 3. star. preudaren, pameten: umen človek ne bi ravnal tako; umen kmet / imeti umne pogovore / pospeševati umno čebelarstvo, gospodarstvo 4. star. razumljiv, umljiv: vsem umna razlaga úmno prisl.: umno govoriti, kmetovati; sam.: umni si zna pomagati ♪
- umênje -a s (é) glagolnik od umeti: to je za pravilno umenje predpisov zelo pomembno / ponašati se s svojim umenjem ♪
- unifórmen -mna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na uniformo: uniformni jopič / uniformni našitki / uniformni kroj 2. knjiž. ki kaže enolično, poenoteno podobo česa: uniformni odnosi v družbi; uniformne ideje; uniformno mišljenje ♪
- ústmen -a -o prid. (ȗ) raba peša usten: ustmeno poročilo / ustmeni in pismeni izpit ústmeno prisl.: odgovorila mu je ustmeno ♪
- uvremeníti se -ím se dov., uvreménil se (ȋ í) nav. 3. os., nar. zahodno spremeniti se iz slabega, nestalnega vremena v lepo, ustaljeno: po prvem jesenskem deževju se je uvremenilo ♪
- vèčdimenzionálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ima več dimenzij, razsežnosti: prostor je večdimenzionalen / publ. večdimenzionalna umetnost; pren. večdimenzionalno pojmovanje bivanja ♪
- vèčdimenzionálnost -i ž (ȅ-ȃ) značilnost večdimenzionalnega: večdimenzionalnost prostora / publ. večdimenzionalnost poezije ♪
- vèčiménski -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) mat., v zvezi večimensko število količina, ki se izrazi z več merskimi enotami ♪
- vèčizménski -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki poteka v več izmenah: večizmensko delo ♪
- vèčnaménski -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki je za več namenov: večnamenski prostor; stavba bo večnamenska ♪
- vèčpoménski -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ima več pomenov: večpomenska beseda / večpomenska poezija ♪
- vèčpoménskost -i ž (ȅ-ẹ̑) lastnost, značilnost večpomenskega: večpomenskost besed / večpomenskost besedila ♪
- védomen -mna -o prid. (ẹ̄) zastar. izkušen, pameten: vedomen čebelar, voditelj / vedomne oči védomno prisl.: ravnati vedomno ● zastar. vedomno izpustiti koga vede, zavestno ♪
- veheménca -e ž (ẹ̑) knjiž. silovitost, ognjevitost: v svojih govorih združuje vehemenco s prepričljivostjo / orkester je zaigral z vso vehemenco ♪
833 858 883 908 933 958 983 1.008 1.033 1.058 
