Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Men (901-925)



  1.      splamenéti  -ím dov. (ẹ́ í) redko vzplameneti: ogenj splameni / po hribih so splameneli kresovi
  2.      spomeníca  -e ž (í) 1. pismena izjava o kaki stvari, problemu z zahtevo, da se uredi, reši, namenjena vladi, politični oblasti: predložiti, sestaviti spomenico; podpisi na spomenici / protestna spomenica 2. polit. uradni spis ene vlade drugi, v katerem se obširneje obravnava kak problem; memorandum: nota in spomenica 3. dokument o priznanju za zasluge, delo: podelitev spomenice ob stoletnici Slovenske matice / partizanska spomenica 1941 spomenica organizatorjem ljudske vstaje in borcem narodnoosvobodilnega boja za delovanje, boj od 1941 do 1945; biti nosilec spomenice partizanske spomenice 1941
  3.      spomeníčar  -ja m () pog. nosilec partizanske spomenice 1941: prvoborci in spomeničarji
  4.      spomeník  -a m (í) kiparsko ali arhitekturno delo v spomin na določeno osebo, določen dogodek: postaviti, zgraditi spomenik; bronast, kamnit, lesen spomenik; spomenik iz črnega marmorja; spomenik v obliki obeliska / odkriti spomenik / tu stoji spomenik slavnega pesnika, slavnemu pesniku / nagrobni spomenik; spomenik padlim partizanom / zakon o varstvu spomenikov; pren. v romanu je pisatelj postavil materi veličasten spomenik // s prilastkom kulturna stvaritev, pomembno delo iz preteklosti: ta grad je spomenik renesančne umetnosti / arheološki, umetnostnozgodovinski spomeniki; glagolski spomeniki slovanska besedila, zapisana v glagolici; naravni spomenik primerek žive ali nežive narave, ki ima zaradi značilne oblike ali redkosti poseben kulturni, znanstveni pomen; rokopisni spomeniki ♦ lit. brižinski spomeniki najstarejši ohranjeni zapisi v slovenskem jeziku
  5.      spomeníški  -a -o prid. () nanašajoč se na spomenik: spomeniška dokumentacija; zbirati spomeniško gradivo / spomeniška vrednost hiše, vasi / spomeniška služba služba, ki skrbi za ohranjevanje, obnovitev, evidentiranje spomenikov; spomeniško varstvo ♦ um. spomeniška plastika
  6.      spomeníškovárstven  -a -o prid. (-) nanašajoč se na spomeniško varstvo: spomeniškovarstveni zakoni / spomeniškovarstvena služba
  7.      sporazúmen  -mna -o prid. (ú ū) nanašajoč se na sporazum: sprejeti sporazumni predlog skupne komisije / sporazumna rešitev vprašanja; sporazumno urejanje mednarodnih sporov / bil je sporazumen z njenim odhodom soglašal je; sosednja država je bila sporazumna s tako odločitvijo sporazúmno prisl.: sporazumno z materjo so preuredili hišo ♦ jur. razvezati se sporazumno
  8.      sprejémen  -mna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sprejem ali sprejemanje: sprejemni dnevi; sprejemni pogoji; sprejemni postopek / sprejemni oddelek; sprejemna antena antena, ki sprejema elektromagnetne valove; sprejemne naprave; sprejemna postaja naprave, ki omogočajo sprejemanje sporočil z elektromagnetnimi valoviptt sprejemni aparat telefonski ali telegrafski aparat za sprejemanje sporočil; sprejemna knjiga knjiga, v katero se vpisujejo vrednostne pošiljke; sprejemna pošta pošta, ki prevzame pošiljko; šol. sprejemni izpit izpit za sprejem na določeno šolo
  9.      spremèn  -éna m ( ẹ́) zastar. sprememba: nagel spremen vremena / v enem letu je nastal velik spremen
  10.      sprémen  -mna -o prid. (ẹ̑) ki spremlja kaj, navadno a) kot dopolnilo: poslal mu je svoje pesmi s spremnim pismom / spremno besedo h knjigi je napisal urednik zbirke b) kot posledica: spremni pojavi; spremne bolezni / spremne okoliščine ● spremna četa spremljevalna četaadm. spremni dopis; lingv. spremni stavek stavek, ki uvaja, spremlja premi govor; žel. potni listi in druge spremne listine vlakov
  11.      spreména  -e ž (ẹ̑) star. 1. sprememba: potrebne so majhne spremene besedila / opazil je spremeno na njenem obrazu 2. odtenek: spremena rumene barve; rdeči in modri cveti v vseh spremenah
  12.      spremenítev  tudi izpremenítev -tve ž () glagolnik od spremeniti: spremenitev načrta, sklepa / presenetila jih je njegova spremenitev / spremenitev vode v paro
  13.      spremeníti  -ím tudi izpremeníti -ím dov., spremêni tudi spreméni tudi izpremêni tudi izpreméni; spreménil tudi izpreménil ( í) 1. narediti, da kaj ni več tako, kot je bilo: spremeniti načrt, vsebino, zaporedje; vreme se bo spremenilo / spremeniti predpis, zakon / spremeniti obliko česa; ko jo je zagledal, se mu je obraz spremenil / spremeniti ceno; spremeniti količino, obseg / spremeniti svoje mišljenje, mnenje o čem // povzročiti, da kdo duhovno, notranje ni več tak, kot je bil: to doživetje ga je spremenilo; v mestu se je popolnoma spremenil / do mene, proti meni se ni spremenil 2. narediti, da kaj ni več isto, kot je bilo: spremeniti mejo, smer / spremeniti ime, naslov; spremeniti predmet pogovora / spremeniti kraj bivanja preseliti se 3. v zvezi z v narediti, povzročiti, da kaj postane kaj drugega: spremeniti sladkor v alkohol; poseko so spremenili v travnik; voda se spremeni v paro / iz preprostega fanta se je spremenil v domišljavca / spremeniti misel v dejanje uresničiti jo / zaporno kazen so mu spremenili v denarno; ljubezen se je spremenila v sovraštvo ● od jeze je spremenil barvo zardel je; prebledel je; iz zdravstvenih razlogov mora spremeniti podnebje mora živeti v drugih podnebnih razmerah; redko posteljnino spremenijo vsak dan zamenjajo; ekspr. sveta ne boš spremenil sprijazni se z ljudmi, dejstvi, kot so; ekspr. spremeniti v prah in pepel popolnoma uničiti, razrušiti; publ. moštvo je spremenilo rezultat v svoj prid je doseglo prednost v igri spremenjèn tudi izpremenjèn -êna -o: spremenjen načrt, vrstni red; njegov obraz je spremenjen; vsa spremenjena se je vrnila domov; ptice imajo sprednje okončine spremenjene v peruti
  14.      spremenjênje  -a s (é) glagolnik od spremeniti: želel si je spremenjenja svoje usode / spremenjenje vode v paro
  15.      spremenjênost  tudi izpremenjênost -i ž (é) lastnost, stanje spremenjenega: spremenjenost položaja / presenetila ga je prijateljeva spremenjenost
  16.      spremenljív  -a -o prid. ( í) ki se da spremeniti: spremenljiva oblika predmeta; spremenljiva razdalja; temperatura v skladišču je spremenljiva / spremenljiv rok // ki se spremeni, spreminja: spremenljive cene; hitrost je zelo spremenljiva / spremenljivo razpoloženje; spremenljivo vreme / biti spremenljive narave ◊ astr. spremenljiva zvezda zvezda, ki periodično spreminja svetlobo, sij; elektr. spremenljivi upor; fiz., mat. spremenljiva količina; lingv. spremenljivi del besede spremenljívo prisl.: spremenljivo oblačno bo / v povedni rabi jutri bo spremenljivo in vetrovno
  17.      spremenljívka  -e ž () 1. fiz., mat. količina, ki spreminja svojo vrednost: zamenjati spremenljivko; relacije med spremenljivkami; konstante in spremenljivke / neodvisna, odvisna spremenljivka 2. knjiž., navadno s prilastkom kar je spremenljivo in vpliva na kaj: človekovo ravnanje je odvisno od številnih spremenljivk, kot so okolje, dednost, zrelost / demografske spremenljivke; psihološke spremenljivke ◊ elektr. podatek, katerega vrednost se med izvajanjem programa v računalniku lahko spreminja
  18.      spremenljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost spremenljivega: spremenljivost določb; spremenljivost lastnosti, oblike / spremenljivost cen / spremenljivost razpoloženja; spremenljivost vremena / moti ga njena spremenljivost muhavost, nestanovitnostbiol. lastnost organizmov, da se spreminjajo pod vplivom okolja ali zaradi sprememb dednih lastnosti; variabilnost
  19.      sprijémen  -mna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sprijem ali sprijemanje: sprijemna moč, sila / ilovica je sprijemna sprijemljiva
  20.      srámen 1 -mna -o prid. () nanašajoč se na predel ob zunanjih spolovilih: sramne dlake ♦ anat. sramna ustnica parna kožna guba zunanjega ženskega spolovila; etn. sramni pas pri nekaterih primitivnih ljudstvih oblačilo, navadno obredno, ki pokriva spodnji del trupa; zool. sramna uš zajedavec na močneje poraslih delih človeške kože, navadno v obraslem delu osramja, Phthirus pubis
  21.      srámen 2 -mna -o prid. (á ā) zastar. sramoten: sramen pobeg; sramno dejanje
  22.      strêmen  -éna mẹ́) 1. skupek posukanih niti, pramenov: stremen vrvi se je utrgal; konopna vrv iz treh, štirih stremenov / korobač, pleten v pet stremenov 2. redko streme: vtakniti nogo v stremen
  23.      streménce  -a s (ẹ̄) nav. ekspr. manjšalnica od streme: rožljanje orožja in stremenc ◊ anat. slušna koščica, priraščena na okroglo okence
  24.      stremeníca  -e ž (í) 1. jermen za pripenjanje, pritrditev stremena na sedlo: podaljšati stremenice 2. jermen za pripenjanje vesla na bok čolna: vtaknil je veslo skozi stremenice in začel veslati 3. šport. na smučko pripet jermen ali spiralna žica, ki poteka okrog pete: odpeti stremenice
  25.      streménka  -e ž (ẹ̑) 1. nekdaj trak, pasek na robu ozkih hlačnic za čez čevelj: iz kočije je stopil mladenič v belih hlačah s stremenkami 2. redko jermen za pripenjanje, pritrditev stremena na sedlo; stremenica: učil ga je, kako je treba zajahati s kratkimi stremenkami

   776 801 826 851 876 901 926 951 976 1.001  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA