Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Men (876-900)



  1.      siemens  in simens -a [sím-] m () fiz. enota za merjenje električne prevodnosti
  2.      Síemens-Martínov  -a -o [sim-] prid. (-) metal., v zvezi Siemens-Martinova peč peč za pridobivanje jekla iz surovega železa, pri kateri zgorevalni plini neposredno ogrevajo vložek; martinovka
  3.      simens  gl. siemens
  4.      mentalka  -e ž () vet. krava simentalske pasme: hlev za simentalke
  5.      mentalski  -a -o prid. () vet., v zvezi simentalska pasma pasma svetlo rjavega goveda z belimi lisami
  6.      simptómen  -mna -o prid. (ọ̑) knjiž. simptomatičen: to je simptomen pojav ♦ med. simptomni kompleks skupek simptomov, značilnih za določeno bolezen; sindrom
  7.      sinonímen  -mna -o prid. () nanašajoč se na sinonim: sinonimni izrazi; sinonimna beseda / sinonimne razlage sinonímno prisl.: sinonimno razložiti
  8.      sistémen  -mna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sistem: sistemne značilnosti / sistemno reševanje vprašanj sistemsko
  9.      skrômen  -mna -o prid., skrômnejši (ó ō) 1. ki ne poudarja svojega pomena, vrednosti: bil je tih, skromen delavec; pravi učenjaki so skromni; delal se je skromnega, v resnici pa je bil domišljav in nadut; kljub velikemu ugledu je ostal skromen; skromna kot vijolica / kot vljudnostna fraza po mojem skromnem mnenju, prepričanju sedanja rešitev ni dobra // ki nima velikih potreb, zahtev, zlasti materialnih: biti, postati skromen; skromna kmečka ženska; glede hrane, pri obleki, redko v hrani je skromen; bila je tako skromna, da se ni nikoli pritoževala / ekspr.: njene skromne in ponižne želje; skromno življenje 2. ekspr. ki ima samo osnovne, nujne sestavine, lastnosti, navadno slabše kakovosti: najpomembnejše poskuse je napravil v svojem skromnem laboratoriju; postavili so mu skromen spomenik; skromna hiša; oprema je zelo skromna / v oglasih skromno sobo išče študent / živeti v skromnih razmerah // ki ima malo tega, kar izraža določilo: po obsegu in lepoti skromno grajsko poslopje / tehnično skromen scenarij 3. ekspr. po količini, stopnji majhen: zastavili so si razmeroma skromne cilje; radioaktivno sevanje je že v skromnih odmerkih zelo škodljivo; drama je doživela le skromen uspeh; letošnji pridelek je zelo skromen; preživljajo se s skromno očetovo pokojnino; za svoje delo je dobil le skromno plačilo; njegovo poznavanje tega problema je zelo skromno; kljub skromnemu poslušalstvu je govoril zelo zavzeto maloštevilnemu; publ. na razpolago so imeli le skromna denarna sredstva malo denarja 4. ekspr. ki vsebuje malo raznovrstnih elementov: izbira tkanin je letos zelo skromna / na mizi ga je čakala skromna večerja ● evfem. hiše na koncu vasi so zelo skromnega videza slabe, revne; ekspr. najprej je prikazal skromne začetke razvoja te vede majhne, navidez nepomembne; ekspr. po dolgem iskanju je le dobil skromno službo malo pomembno, slabo plačano; ekspr. skromna kraška tla slaba, nerodovitna skrômno prisl.: skromno se nasmehniti, obnašati; živeli so zelo skromno; skromno opremljena soba
  10.      slaboúmen  -mna -o prid. (ú ū) 1. duševno nerazvit: slaboumen otrok / slaboumen pogled 2. ekspr. omejen, nespameten, neumen: imel ga je za slaboumnega starca / slaboumen časopis; slaboumne reklame slaboúmno prisl.: slaboumno se smejati; sam.: pomoč slaboumnim
  11.      slámen  -mna -o prid. () nanašajoč se na slamo: slamna bilka / slamna streha slamnata streha
  12.      sleménast  -a -o prid. (ẹ́) ki ima obliko slemena: slemenaste gore
  13.      slemenéti  -ím nedov. (ẹ́ í) geogr., s prislovnim določilom potekati, vleči se: gorovje slemeni od zahoda proti vzhodu
  14.      slemenítev  -tve ž () geogr. potekanje, smer: vzhodno-zahodna slemenitev pogorja
  15.      slemenják  -a m (á) žlebasta strešna opeka za pokrivanje slemena
  16.      sleménski  tudi slémenski -a -o prid. (ẹ̑; ẹ́) nanašajoč se na sleme: primerna slemenska dolžina / slemensko gorovje ♦ alp. slemenska rez del, kjer se stikata boka slemena; grad. slemenska lega tram ostrešja, ki drži, nosi zgornji del škarnikov
  17.      snémen  -mna -o prid. (ẹ̑) snemljiv: snemna prevleka ♦ med. snemna proteza
  18.      sòimenják  -a m (-á) kdor ima skupaj s kom isto ime: srečal je svojega soimenjaka; moj soimenjak Hribar
  19.      sòplemenják  -a m (-á) kdor je v razmerju do drugega pripadnik istega plemena: spoštovati lastnino soplemenjakov; poglavar je urejal zadeve soplemenjakov ∙ zastar. divjal ni le proti belopoltim, ampak tudi proti soplemenjakom pripadnikom iste rase; zastar. pisateljevo pogumno stališče do napak soplemenjakov rojakov
  20.      sòpomèn  -éna m (- -ẹ́) lingv. čustveno, osebno obarvani pomen, ki se pojavlja poleg ustaljenega pomena
  21.      sòpoménka  -e ž (-ẹ̑) lingv. beseda, ki ima (skoraj) enak pomen kot kaka druga beseda; sinonim: biti, tepsti, tolči so sopomenke; sopomenke in protipomenke
  22.      sòpoménski  -a -o prid. (-ẹ̑) lingv. istopomenski, sinonimen: uporabljati sopomenske izraze
  23.      sortimènt  -ênta m ( é) 1. množina blaga po vrstah in kakovosti; izbira, zaloga: izboljšati, razširiti sortiment; sortiment oblačil / prodajni, proizvodni sortiment 2. nav. mn., gozd. gozdni, žagarski izdelek določene vrste: odvoz, prodaja sortimentov; hlodi, drva, pragi in drugi sortimenti / gozdni, žagarski sortiment ◊ agr. določiti sortiment jablan za Primorsko določiti, katere sorte jablan naj se tam gojijo
  24.      sortimênten  -tna -o prid. (ē) nanašajoč se na sortiment: sortimentna razširitev proizvodnje / sortimentni marelični nasad
  25.      specímen  -mna m () knjiž. vzorec, primerek: specimni znamk; pren., iron. ti si pa res specimen človeškega rodu

   751 776 801 826 851 876 901 926 951 976  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA