Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Men (8.551-8.575)


  1.      stvòr  stvôra m (ȍ ó) 1. slabš., navadno s prilastkom bitje, ki zaradi svojih lastnosti vzbuja strah, odpor: po cesti se mu je bližal čuden stvor; ta stvor je komaj podoben človeku / beden, pokvarjen stvor / to ni ženska, to je stvor 2. slabš. stvaritev, delo, ki zaradi svojih značilnosti vzbuja odpor: njegove slike so nemogoči stvori; to pisanje je stvor brez pravega namena / stvor človeške domišljije 3. zastar. (ustvarjeno) bitje: zasmilil se mu je droben stvor, ki je ostal brez matere; stvori in predmeti / človeški stvor ♪
  2.      subjékt  -a m (ẹ̑) 1. knjiž. kdor čuti, misli, deluje: subjekt te nevarnosti navadno ne opazi ∙ slabš. ne ukvarjaj se s tem podlim subjektom človekom, osebo 2. publ. kdor odloča, pomembno vpliva: hoteti postati subjekt; delovna skupnost mora biti suveren subjekt, ne pa samo pasivni objekt / družbeni, idejni subjekti; subjekti dogovarjanja; subjekti mednarodne politike 3. lingv. osebek: subjekt in predikat / gramatični subjekt ki stoji v imenovalniku; logični subjekt ki ne stoji v imenovalniku, smiselni osebek ◊ filoz. subjekt nosilec določenih lastnosti, stanj in dejanj; jur. pravni subjekt nosilec pravic in dolžnosti; lit. lirski subjekt oseba v lirskem delu, ki izpoveduje svoje doživljanje; literarni subjekt oseba v literarnem delu ♪
  3.      subjektívnost  -i ž (ȋ) 1. lastnost, značilnost subjektivnega človeka: subjektivnost pri ocenjevanju / literarna, umetniška subjektivnost; subjektivnost v občutkih, zaznavah / v romanu izstopa pisateljeva subjektivnost 2. filoz. kar je, obstaja odvisno od človekove zavesti, mišljenja: priznavati subjektivnosti velik pomen / subjektivnost nagonskih doživljajev ♪
  4.      sublimácija  -e ž (á) 1. knjiž. sprememba, preusmeritev kakih nagnjenj, teženj na višjo, navadno pozitivnejšo stopnjo: njegova poezija je sublimacija osebnih težav in doživetij; vsakdanje stvari dobivajo najrazličnejše sublimacije in simbolične pomene 2. fiz., kem. neposredno prehajanje iz trdnega stanja v plinasto in obratno: sublimacija vodne pare v ledene kristale / sublimacija iz trdnega stanja v plinasto ◊ psih. preusmerjanje in preobraževanje (spolnih) nagonov v družbeno visoko vrednoteno dejavnost ♪
  5.      sublimát  -a m (ȃ) kem. snov, ki nastane pri sublimaciji: uporabljati sublimate v kemični industriji // nestrok. v vodi topna spojina živega srebra in klora, strok. živosrebrov klorid: razkužiti zdravniške instrumente s sublimatom; uporaba sublimata v medicini / tablete sublimata ● knjiž. ta zbirka je sublimat najboljšega, kar je pesnik ustvaril skupek ♪
  6.      substanciálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na substanco: nima nobene substancialne osnove za to trditev / razumeti besedo v substancialnem in ne samo v slučajnem, stranskem pomenu; substancialne prvine naroda; sam.: subjektivnost je za romantiko nekaj substancialnega ♪
  7.      substitúcija  -e ž (ú) knjiž. nadomestitev, zamenjava: substitucija lesenih železniških pragov z betonskimi / našel si je dobro substitucijo za prejšnjo službo ♦ jur. substitucija nadomestitev upravičenca ali pooblaščenca z drugo osebo; določitev nadomestnega dediča; kem. substitucija nadomestitev atoma ali atomske skupine v spojini z drugim atomom ali drugo atomsko skupino; lingv. glasovna substitucija nadomestitev, zamenjava tujih glasov z domačimi ♪
  8.      substitucíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na substitucijo: pri tem pohištvu je mogoč substitucijski način razvrščanja elementov ♦ jur. substitucijsko pooblastilo; lingv. substitucijska fonetika; mat. substitucijska metoda (reševanja enačb) metoda, pri kateri se kak izraz nadomesti, zamenja z drugim ♪
  9.      substituírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. nadomestiti, zamenjati: resnične dogodke je substituiral z izmišljenimi / večkrat je morala substituirati koga v službi ♦ jur. določiti, imenovati namestnika; kem. nadomestiti atom ali atomsko skupino v spojini z drugim atomom ali drugo atomsko skupino ♪
  10.      subverzíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na subverzijo, prevraten: subverzivna propaganda; subverzivno delovanje / slabš. subverzivni elementi ♪
  11.      sufíks  -a m (ȋ) lingv. besedotvorno obrazilo, ki se postavi za podstavo tvorjene besede; pripona: slabšalni pomen sufiksa -uh ♪
  12.      súh  -a -o tudi -ó prid. (ȗ ú) 1. ki ni polit ali prepojen z vodo ali drugo tekočino, ant. moker: obrisati kaj s suho krpo; preobleči se v suho obleko; ceste so že suhe; suha drva rada gorijo; perilo je že suho; prst je suha kot poper / domov je prišel premražen, vendar suh / evfem. razvila je dojenčka in videla, da je suh da ni opravil male potrebe // ki je brez vode: vodnjak je suh; suha struga // ekspr. ki ni solzen: kljub bolečinam so bile njegove oči suhe / suho ihtenje brez solz 2. ki ima malo vlage, mokrote: zidati hišo na suhem terenu; biti potreben pijače kot suha zemlja dežja zelo / suh mraz; pihati je začel suh veter; zrak je zelo suh; suha vročina / zapadlo je nekaj suhega snega / oči so se ji bleščale v suhem lesku // ki nima, ne vsebuje vlage, mokrote: poiskali so suho mesto za prenočevanje; imeti suho stanovanje / skorja suhega kruha; imeti suha usta // v katerem so zaradi izgube vlage, vode prenehali življenjski procesi: posekati suhe veje; odstranjevati rastlinam suho in orumenelo listje; drevo je že suho / človek s suho roko z roko, katere mišičje je upadlo, usahlo zaradi zmanjšanja celic; pren. biti suha veja na narodnem drevesu 3. iz katerega je odstranjena vlaga, voda zaradi konzerviranja: pripraviti zalogo suhih gob; zelena in suha krma; suho sadje celo ali narezano posušeno sadje / ker ni imela svežega kvasa, je zamesila s suhim // ki je bil izpostavljen delovanju zraka ali tudi hladnega dima zaradi konzerviranja: suhe ribe; pršut in druge vrste suhega mesa // ki je bil izpostavljen delovanju vročega dima zaradi konzerviranja: suha krača; kuhati skupaj z ričetom tudi suha svinjska rebra 4. nav. ekspr. v katerem ni (veliko) padavin: marec je navadno suh; lepa in suha jesen / Avstralija je zelo suha; suho podnebje / suho vreme se bo nadaljevalo 5. pri katerem se ne uporablja tekočina: suhi proizvodni postopki / suho brisanje, umivanje / suhi šampon; suho britje britje, pri katerem se ne uporablja milnica, navadno z električnim brivskim aparatom; suho stranišče stranišče brez izplakovanja s tekočo vodo 6. ki ima na telesu razmeroma malo tolšče, mesa, ant. debel: zelo suh človek; bil je velik in suh; suha krava; suh kot kost, prekla, trska / suhe noge / postati suh v obraz 7. ki ima, vsebuje zelo malo maščobe, masti: suha krema za obraz / ima zelo suhe lase / pečenka je bila zažgana in suha premalo sočna; to meso je preveč suho pusto 8. v zvezi suha južina pajku podobna žival z zelo dolgimi nogami in majhnim telesom: po zidu je plezala suha južina; noge ima kot suha južina 9. ekspr. ki se ne da vplivati čustvom: postati suh pravnik / suhi prakticizem // ki ne izraža čustev: s suhim glasom zavrniti koga; v nekaj suhih stavkih mu je sporočila svojo odločitev / to je rekel s suhim humorjem brez čustvene prizadetosti; suhi smeh; stil te knjige je zelo suh brezoseben / njegovo pripovedovanje se zdi nemogoče, vendar je suha resnica čista, gola resnica ● suhi kašelj kašelj brez izmečka; pog. že sredi meseca je (čisto) suh brez denarja; ekspr. moj kozarec je že suh v njem ni več vina; suhe barve, barvice barve, barvice v obliki svinčnika ali paličice, pri katerih se ne uporablja voda; suha hrana nekuhane, ohlajene ali konzervirane preprostejše jedi, navadno kot hrana za na pot; suha juha juha iz vode, v kateri se je kuhalo prekajeno meso; suha roba leseni izdelki domače obrti; suha tinta barvilo v obliki goste mase za polnjenje kemičnih svičnikov; kemično črnilo; knjiž. v daljavi so zagledali suho zemljo kopno; ekspr. imeti suho grlo biti žejen; ekspr. to je bilo sedem suhih let čas brez uspehov pri delu, v kaki dejavnosti; čas revščine, pomanjkanja; suho zlato ekspr. tvojih besed ne morem vzeti za suho zlato ne verjamem ti popolnoma; star. skrinja, polna suhega zlata zlatnikov, cekinov; ekspr. ta človek je vreden suhega zlata je zelo dober, pošten; suh je kot poper nima denarja ◊ adm. suhi žig reliefno oblikovan, brezbarven žig, pri katerem se znak odtisne s stisnjenjem kovinskega pozitiva in negativa; agr. suha gniloba bolezen sira, pri kateri postane skorja zelo suha, razjedena; suha snov snov, ki ostane po (umetnem) odstranjevanju vode, vlage iz rastlin, živil; suho vino vino, ki ima zaradi zelo majhne količine sladkorja, ki ni povrel, kiselkast ali trpek okus; alp. suhi plaz plaz suhega snega, ki se v gostem oblaku razprši po zraku; pršni plaz; elektr. suhi člen galvanski člen, v katerem je elektrolit zgoščen v želatinasto snov; fiz. suha para para s temperaturo vrelišča, v kateri je v plinastem stanju že vsa tekočina; gastr. suha klobasa zelo posušena kranjska klobasa; suha kvaša kvaša brez kisa ali vina in prekuhane vode; geogr. suha jama kraška jama, v kateri ne teče voda; grad. suhi zid kamnit zid, pri katerem fuge niso zapolnjene z malto; kem. suha destilacija razkroj organskih snovi pri višji temperaturi brez dostopa zraka; kozm. suha koža koža, ki izloča malo maščobe; les. zračno suhi les les, ki zaradi doseženega higroskopskega ravnotežja z zunanjo vlažnostjo nima več možnosti nadaljnjega naravnega sušenja; mont. suha separacija separacija brez vode, ročno, po teži; navt. suhi dok dok na kopnem; šport. suhi trening pripravljalna vadba za plavanje, smučanje, ki ne poteka v vodi, na snegu; teh. suhi led ogljikov dioksid v trdnem stanju; (suha) pena zelo obstojna pena za suho čiščenje tekstilnih talnih oblog; um. suha igla grafična tehnika, pri kateri praskanje v bakreno ploščo omogoča neostro risbo; odtis v tej tehniki; vrtn. suha roža cvetlica z nevenljivimi cveti, socvetji; zool. suhe južine pajkovci s členastim zadkom in dolgimi nogami, Opiliones súho tudi suhó prisl.: suho odgovoriti, reči, vprašati; ves čas je suho pokašljeval; ogenj v peči je suho prasketal / v povedni rabi na sončni strani je že suho ♦ grad. suho vstavljeni robniki brez malte ali cementa súhi -a -o sam.: tekma med suhimi in debelimi; zbrisati kaj do suhega; likati na suho; biti na gorkem in suhem biti varen pred mrazom in dežjem, vlago; pog. konec meseca sem vedno na suhem brez denarja; hraniti seme na hladnem in suhem; priti domov v suhem ko ne dežuje, sneži; prim. suho ♪
  13.      suhôta  -e ž (ó) 1. stanje suhega: občutek suhote v ustih / suhota in bledica obraza / ekspr. notranja praznina in suhota ∙ star. sejati v suhoti v suhem vremenu 2. slabš. zelo suh človek: kako je le mogla tako suhoto zadeti kap 3. nar. zahodno prostor (v hiši): hiša s tremi suhotami // (gospodarsko) poslopje, stavba: tik za suhoto se razprostira vinograd ♪
  14.      suíta  -e ž (ȋ) muz. instrumentalna skladba z več krajšimi stavki, navadno plesnimi: igrati suito; suita in sonata / baletna suita katere stavki so odlomki baletne glasbe; baročna suita z najmanj štirimi določenimi plesnimi stavki; orkestralna suita; suita za godala / plesna suita ● knjiž., redko kralj s svojo suito s svojim spremstvom ♪
  15.      súkati  -am in súčem nedov., tudi sukájte; tudi sukála (ú) 1. vzdolžno viti kaj drugo okoli drugega, da nastane ena nit, en pramen: sukati pramene, vlakna / sukati volno / sukati niti v sukanec / ekspr. sukati (si) brke 2. premikati kaj okoli njegove osi v manjših, krajših premikih: med prsti sukati bilko; sukati glavo, telo; sukati volan zdaj v levo, zdaj v desno / sukati radijski gumb; sukati raženj / ekspr. na svatbi so fantje veselo sukali dekleta 3. ekspr. ustrezno namenu uporabljati kaj, delati s čim: to orodje, orožje zna dobro sukati / sukati iglo, šivanko šivati; spretno sukati kuhalnico kuhati; sukati meč mečevati se; sukati pero pisati; sukati volan voziti avtomobil, vozilo / zna sukati jezik spretno govoriti; hitro sukati pete hoditi, plesati ● ekspr. ona pa zna sukati moške jih podrejati svoji volji, zahtevam; knjiž. sukati oči v strop obračati súkati se 1. v manjših, neenakomernih zavojih se premikati okoli svoje osi: v reki se je sukal vrtinec / dim se suka proti nebu / zemlja se suka se vrti 2. s prislovnim določilom premikati se, hoditi, spreminjajoč smer: sukal se je po sobi, ne vedoč, kaj naj stori // ekspr. opravljati svoje delo, premikajoč se zdaj v eno, zdaj v drugo smer: že eno uro se suka po kuhinji, pa še ni nič na mizi; bilo je veliko gostov, zato so se morali natakarji dobro, hitro sukati / dva mehanika sta se sukala okoli avtomobila; mati se kar preveč suka okoli dojenčka se ukvarja z njim 3. ekspr., s prislovnim določilom biti, zadrževati se kje z določenim namenom: rad se suka okoli deklet / zna se sukati v visoki družbi vesti 4. ekspr. biti, nastopati v majhnem razponu: hitrost se je sukala okoli sedemdeset kilometrov na uro; višina teh hribov se suka okrog tisoč metrov / proizvodnja se suka med dvajsetimi in petindvajsetimi milijoni se giblje 5. ekspr., v zvezi z okoli, okrog izraža, da je kaj središče ukvarjanja, zanimanja, spreminjajočega se glede na vidik, odnos: njegove misli so se sukale okoli dekleta; pogovor se je sukal okoli zadnjih dogodkov / poezija se suka najraje okoli ljubezni ● ekspr. kako se sukajo naše stvari, zadeve potekajo, se razvijajo; ekspr. zanima ga, kako se suka svet kako se svet spreminja, kaj se po svetu dogaja; ekspr. misliš, da se bo ves svet sukal okoli tebe da bodo vsi skrbeli zate, stregli tebi sukáje: pripovedovala je, sukaje stebelce med prsti; sukaje se v krogu, so peli; sukaje si brke, je bral sukajóč -a -e: sukajoče se vreteno; stal je tam, sukajoč klobuk v roki súkan -a -o: tanko sukana nit ♦ tekst. sukana preja nit, sukana iz dveh ali več prej ♪
  16.      sukljáti  -ám nedov. (á ȃ) nekoliko sukati: sukljati nitke / ekspr. sukljati (si) brke / cigaretni dim se suklja, star. suklja proti stropu / listje se je sukljalo po zraku sukljajóč -a -e: sukljajoči se dim, plamen suklján -a -o: sukljana nit ♦ tekst. sukljana vezava vezava, pri kateri se več osnovnih niti med seboj ovija ♪
  17.      súknja  -e ž (ȗ) težko vrhnje moško oblačilo, ki sega navadno čez kolena in se spredaj zapenja: obleči, odpeti suknjo; črna, ponošena suknja; suknja z visokim ovratnikom; žep suknje / salonska suknja nekdaj suknjič, navadno črn, ki sega do kolen in ima zadnji del preklan ● star. obleči belo suknjo nastopiti vojaško službo; slabš. glej no, črna suknja duhovnik; star. prijazen je, čeprav nosi gosposko suknjo čeprav je gosposki človek; ekspr. že dva meseca nosi vojaško suknjo je pri vojakih; mala maša za suknjo vpraša s septembrom se začenja hladno vreme; preg. goste službe, redke suknje kdor zelo pogosto menjava delo, službe, revno živi ♪
  18.      sulfíd  -a m (ȋ) kem. spojina žvepla s kakim elementom: bakrov, srebrov, svinčev sulfid; vodikov sulfid ♪
  19.      súnek  -nka m (ȗ) 1. hiter, kratek in sorazmerno močen gib: ob sunku si izpahniti roko; sunek proti obrazu; sunek s kolenom, z roko; sunek z nožem / telo se mu je treslo v sunkih; s sunkom odpreti vrata // hiter, kratek in sorazmerno močen premik česa sploh: sunek puške, ročice / sunek vetra; burja je pihala v sunkih do sto kilometrov na uro / ob prvem potresnem sunku so ljudje zbežali na prosto // sila, ki nastane kot posledica takega giba, premika: sunek ga je podrl na tla; ublažiti sunek; močen, rahel sunek / sunki voza so ga premetavali sem in tja / dobiti sunek v trebuh 2. ekspr. oborožena vojaška akcija s hitrim premikom v določeno smer: odbiti sovražnikov sunek 3. ekspr. nenadna, močna pobuda, spodbuda: njegove besede so bile sunek, ki je sprožil to odločitev 4. knjiž. nenadna, močna in kratkotrajna pojavitev česa: sunek strahu / kričanje je prihajalo v sunkih do njih ◊ elektr. (električni) sunek kratkotrajen električni tok, nastal z zelo hitrim povečanjem na določeno vrednost; impulz; fiz. sunek produkt nespremenljive količine in časa; impulz; pojav, ki nenadoma nastopi in v kratkem času poneha; pulz; lov., voj. milostni sunek s katerim se skrajša trpljenje umirajočemu; šport. sunek dviganje uteži, pri katerem mora dvigalec utež najprej naložiti na prsi, nato pa jo dvigniti nad glavo; dvigniti v sunku sto kilogramov ♪
  20.      sunkovít  -a -o prid. (ȋ) 1. hiter, kratek in sorazmerno močen: sunkovit gib, premik 2. pri katerem se pojavljajo sunki: sunkovita vožnja / sunkovit veter veter v sunkih, s sunki 3. kratkotrajen, močen in v presledkih ponavljajoč se: sunkovit smeh / sunkovito dihanje // nenaden in močen: sunkovita bolečina / sunkovita obremenitev sunkovíto prisl.: sunkovito dvigniti, se ustaviti; sunkovito izgovorjene besede ♪
  21.      súperlativ  -a m (ȗ) 1. lingv. oblika, ki izraža najvišjo mero tega, kar je osnovni pomen pridevnika ali prislova; presežnik: najboljši je superlativ od dober; komparativ in superlativ 2. nav. mn., ekspr. beseda, ki izraža veliko hvalo, pohvalo: v poročilu uporablja same superlative; opisati s superlativi / govoriti o kom v samih superlativih zelo ga hvaliti ♪
  22.      súperoksíd  in superoksíd -a m (ȗ-ȋ; ȋ) nestrok. spojina enega atoma elementa z dvema med seboj povezanima atomoma kisika, strok. peroksid: vodikov superoksid in druga belila ♪
  23.      súperstruktúra  -e ž (ȗ-ȗ) publ. obsežna celota, sestavljena iz medsebojno povezanih, odvisnih elementov: družba je superstruktura; ideološke superstrukture ♦ soc. družbena superstruktura organizacijske in duhovne sestavine družbe, ki temeljijo na družbeni biti; družbena nadstavba ♪
  24.      supín  -a m (ȋ) lingv. namenilnik: infinitiv in supin ♪
  25.      supletíven  -vna -o prid. (ȋ) lingv. ki z drugo, glede na izvor različno obliko sestavlja enotno sklanjatev, spregatev; nadomesten: supletivna osnova za jaz je mene ♪

   8.426 8.451 8.476 8.501 8.526 8.551 8.576 8.601 8.626 8.651  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA