Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Men (851-875)



  1.      semeníški  -a -o prid. () nanašajoč se na semeniščnike ali semenišče: to je prvo leto njegovega semeniškega življenja / semeniški duhovnik / semeniška knjižnica
  2.      semenítev  -tve ž () glagolnik od semeniti: zgodnja semenitev; cvetenje in semenitev dreves, vrtnic / semenitev krav
  3.      semeníti  -ím nedov. ( í) 1. delati seme: nekatere drevesne vrste pogosto semenijo 2. biol., vet. osemenjevati: semeniti krave
  4.      semènj  -mnjà inmenj -mnja [sǝm] m (ǝ̏ ; ǝ̀) 1. sejem: v trgu je semenj; iti na semenj, nar. v semenj; kupiti vola na semnju; spomladanski semenj / prodajati po semnjih / živinski semenj ∙ ekspr. pred hišo je cel semenj velik hrup, trušč; star. zbralo se je ljudi za dober semenj veliko; če imajo otroci denar, imajo kramarji semenj 2. star. darilo, spominek s sejma: prinesel ji je semenj / vprašala ga je, kaj ji je kupil za semenj
  5.      semenják  -a m (á) 1. agr. rastlina, zlasti drevo, izbrana zaradi dobrih dednih lastnosti za pridobivanje semena: gojiti semenjake; oreh semenjak 2. vet. plemenska žival moškega spola, katere seme se uporablja za osemenjevanje: vzrediti semenjaka; bik, merjasec semenjak ◊ anat. parna žleza pri moškem, ki proizvaja semensko tekočino in jo izloča v semenovod
  6.      seménje  -a s (ẹ̑) več semen, semena: semenje kali; odstraniti papriki semenje; luščenje semenja; razmnoževanje rastlin s semenjem / bučno, žitno semenje
  7.      menjski  -a -o [sǝmǝn] prid. (ǝ̀) sejemski: prazen semenjski prostor
  8.      seménka  -e ž (ẹ̑) 1. agr., vrtn. mlada rastlina, zrasla iz semena: semenke in potaknjenci 2. redko seme: odstraniti kumaricam semenke
  9.      semenogójec  -jca m (ọ̑) kdor se (poklicno) ukvarja s pridelovanjem semen: kupovati seme pri priznanih semenogojcih
  10.      semenogójski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na semenogojce ali semenogojstvo: semenogojska razstava ♦ agr. semenogojska postaja selekcijska postaja
  11.      semenogójstvo  -a s (ọ̑) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridelovanjem semen: semenogojstvo in sadjarstvo
  12.      semenojéd  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) ki se hrani s semeni: ščinkavci, strnadi in druge semenojede ptice
  13.      seménovka  -e ž (ẹ̄) nav. mn., bot. rastline, ki razvijejo cvete in semena, Spermatophyta
  14.      semenovòd  -óda m ( ọ́) biol. cevast organ, po katerem gredo semenčice iz obmodka: semenovod in jajcevod ♦ med., vet. vnetje semenovoda
  15.      seménski  tudimenski -a -o prid. (ẹ̑; ẹ́) nanašajoč se na seme: semenski ovoj; semenska vlakna / semensko olje olje iz semen oljnih rastlin / pridelovati semenski krompir; semenska pšenica / semenski okoliš ♦ agr. semenski plašč tkivo, ki navadno obdaja semensko zasnovo ali tudi seme; anat. semenska celica semenčica; semenska žleza parna žleza pri moškem, ki proizvaja semensko tekočino in jo izloča v semenovod; biol. semenska tekočina izloček prostate in drugih žlez, ki omogoča gibanje semenčic; bot. semenska zasnova organ, iz katerega nastane seme; gozd. semenska plantaža plantaža cepljenih gozdnih dreves za pridobivanje semena; zool. semenska vrečka organ samic nekaterih živali, v katerem so po združitvi s samcem shranjene semenčice
  16.      sentimènt  -ênta m ( é) knjiž. čustvo, občutje: pri tem pesniku prevladuje sentiment; patriotični, svetobolni sentiment / pristen pokrajinski, slovenski sentiment / govoriti o čem brez sentimenta brez sentimentalnostipsih. šibkejše, trajnejše čustveno stanje
  17.      sentimentálec  -lca m () knjiž. sentimentalen človek: zanesenjak in sentimentalec
  18.      sentimentálen  -lna -o prid. () pretirano čustven: sentimentalen človek; ne bodi sentimentalen; postati sentimentalen / govoriti s sentimentalnim glasom / sentimentalna pesem sentimentálno prisl.: sentimentalno govoriti; bil je sentimentalno romantičen
  19.      sentimentáliti  -im nedov.) knjiž. imeti, izražati pretirano čustven odnos do česa: sentimentaliti ob tujih bolečinah / njegova pesem nič ne sentimentali
  20.      sentimentalízem  -zma m () 1. lit. evropska literarna smer sredi 18. stoletja, ki zelo poudarja pomen čustev: predstavnik, začetnik sentimentalizma / meščanski sentimentalizem 2. redko sentimentalnost: govoriti o tem brez sentimentalizma
  21.      sentimentálka  -e ž () 1. gled. igralka, ki igra vloge sentimentalnih ženskih značajev: sentimentalke in tragedinje 2. redko sentimentalna ženska: govorjenje sentimentalke 3. publ. literarno delo manjše umetniške vrednosti z zelo čustveno vsebino: ta drama je intelektualistična sentimentalka
  22.      sentimentálnež  -a m () ekspr. sentimentalen človek: je čustven, ni pa sentimentalnež
  23.      sentimentálnost  -i ž () pretirana čustvenost: njegova sentimentalnost jih moti / govoriti brez sentimentalnosti / sentimentalnost romana / ekspr. takih sentimentalnosti niso poznali
  24.      senžermênski  -a -o prid. () zgod., v zvezi senžermenska pogodba 10. septembra 1919 sklenjena mirovna pogodba med zavezniki in Avstrijo: določila senžermenske pogodbe
  25.      shizotímen  -mna -o prid. () psih. ki je občutljiv, usmerjen v svoj notranji svet in težko spreminja razpoloženje, stališča: shizotimna osebnost / shizotimni temperament

   726 751 776 801 826 851 876 901 926 951  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA