Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Men (8.133-8.157)


  1.      smùk  medm. (ȕ) 1. izraža hiter premik, skok: fantek je stisnil glavo med ramena in, smuk, skočil mimo vratarja v hišo; smuk za vogal in ni ga bilo več videti; on po šibo, jaz pa smuk pod mizo 2. nekdaj izraža smučarski pozdrav: smučarja, ki mu je prišel naproti, je veselo pozdravil: smuk! ♪
  2.      smúkati  -am tudi smúčem nedov. (ú) 1. s potegi z oprijemajočo roko po čem trgati: smukati bezgove jagode; smukati liste z veje / smukati borovnice z grabljicami; pren. veter smuka cvete // s potegi z oprijemajočo roko po čem delati, da česa ni več na čem: smukati lan, vejo / koze smukajo poganjke 2. ekspr. hitro hoditi, tekati kod: miška smuka iz luknje v luknjo; otroci so smukali sem in tja / veverica smuka z veje na vejo skače // neslišno in neopazno hitro hoditi, tekati kod: temne postave smukajo mimo oken smúkati se ekspr. 1. hodeč, premikajoč se sem in tja se narahlo drgniti ob kaj: pes se ji je smukal okoli nog / maček se prijazno smuka obme 2. navadno v zvezi z okoli, okrog hodeč, premikajoč se sem in tja biti, zadrževati se kje z določenim namenom: toliko časa se je smukala okoli očeta, da ji je dovolil iti na sprehod; smukal se je okoli prodajalk, pa ni nič dobil; zakaj se toliko smuka okrog naše hiše 3. hitro hoditi, premikati se sem in tja: smukal se je med vojaki in jih prosil za cigarete; natakar se je spretno smukal med gosti; tiho se je smukala po stanovanju // neslišno in neopazno hitro hoditi, premikati se sem in tja: smukali so se med stražami in zasedami ● pog., ekspr. smukati se okoli deklet veliko in rad se družiti z njimi; prizadevati si pridobiti njihovo naklonjenost; smuka se kakor mačka okoli vrele kaše ne upa se lotiti jedra problema smukajóč -a -e: smukajoč se med drevjem, je izginil ♪
  3.      smúkniti  -em dov. (ú ȗ) ekspr. 1. hitro iti, steči kam: ko je to rekla, je smuknila iz sobe; miš smukne v luknjo / smukniti iz postelje; smukniti pod odejo; otroci so smuknili za peč / prvi kolesar je že smuknil mimo hitro zapeljal; smučar smukne po strmini navzdol / noga je kar smuknila v škorenj zdrsnila // neslišno in neopazno hitro iti, steči kam: smukniti za ogel; nihče ne ve, kdaj je smuknil ven 2. za kratek čas hitro iti, steči kam z določenim namenom: smuknila sta na kavo; samo po denar smuknem; mimogrede je smuknil še v trgovino / za deset minut bom smuknila na klepet 3. hitro se obleči, obuti: smukniti v čevlje; smuknila je v novo obleko ● ekspr. srce mu je smuknilo v hlače zbal se je, izgubil pogum; evfem. smuknili so mu denarnico vzeli, ukradli ♪
  4.      snemálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) 1. kdor upravlja filmsko, televizijsko kamero: film je posnel znan snemalec; snemalec dokumentarne oddaje; režiser in snemalec / filmski, televizijski snemalec ♦ film. glavni snemalec ki snema osrednje dogajanje filma in vodi delo drugih snemalcev 2. rad. kdor pri snemanju zvoka skrbi za pravilno delovanje snemalnih naprav: dober snemalec / snemalec zvoka ♪
  5.      snéti  snámem dov., snêmi snemíte; snél; nam. snét in snèt (ẹ́ á) 1. narediti, da kaj ni več obešeno: snela je zavese in jih oprala; sneti plašč z obešalnika / sneti ogrlico z vratu // narediti, da kaj ni več nataknjeno na kaj: sneti ribo s harpune / sneti lasuljo, obvezo; jermen se je snel s kolesa; sneti si prstan z roke / zapornikom so sneli lisice / sneti okna, vrata s tečajev vzeti s tečajev 2. ekspr. vzeti, dobiti kje, od kod: kje naj snamem toliko denarja; na katerem podstrešju si snel to knjigo / kje si pa to novico snel izvedel, slišal; ne vemo, od kod je snel to žensko od kod jo je pripeljal, kje se je seznanil z njo 3. pog. s silo odpeljati, prijeti: sneli so nas, ko smo trosili letake / sneli so ga kar na ulici 4. obrt. s pletilko narediti novo petljo skozi dve ali več prejšnjih ali končati pletenje: sneti za vratni izrez / preostalih deset petelj snemite hkrati ● ekspr. ni mogel sneti pogleda z dekleta neprestano jo je gledal; ekspr. skoraj bi mu sneli glavo ga ubili, usmrtili; ekspr. besedo si mi snel z jezika besedo si mi vzel z jezika; ekspr. novico s klina sneti izmisliti si jo; ekspr. tega ne morem kar s kljuke sneti hitro, na lahek način dobiti; izmisliti si snét -a -o: snete petlje; sneta okna; vhodna vrata so bila sneta ♪
  6.      sníti se  snídem se dov., sešèl se sešlà se sešlò se tudi sešló se [sǝš in seš] (í) navadno kot deležnik na -l priti skupaj s kom, navadno z določenim namenom: sešli so se in se pogovorili; sešla sta se na dogovorjenem kraju, v kavarni; skrivaj sta se sešla / med uradnim obiskom se je sešel tudi s predstavniki vlade / odbor se je prvič sešel pred petimi leti ♪
  7.      snôpast  -a -o prid. (ó) podoben snopu: snopast pramen svetlobe ♦ um. snopasti steber v gotski arhitekturi steber s polstebri okrog pravokotnega jedra ♪
  8.      snopìč  tudi snôpič -íča m (ȉ í; ó í) manjšalnica od snop: vezati lan v snopiče / snopič orumenelih pisem je vrgel v peč ♪
  9.      snóvnosten  -tna -o prid. (ọ̄) knjiž. nanašajoč se na snovnost: snovnostne lastnosti teles / snovnostni elementi v literarnem delu ♪
  10.      sò...  predpona v sestavljenkah (ȍ) za izražanje a) vzajemnosti, medsebojne povezanosti: sodelavec, sodoživljati, sokriv, someščan, sopodpisnik, sotrpin, sovzrok b) poudarjanja pomena osnovne besede: sotovariš, sovrstnik ♪
  11.      sôba  -e ž (ó) prostor, namenjen zlasti za bivanje, zadrževanje ljudi a) kot del stanovanja ali stanovanje: stanovanje obsega dve sobi, kuhinjo, predsobo, kopalnico in shrambo; oddati sobo v najem; opremiti, prezračiti sobo; iti iz sobe; podstrešna, vogalna soba; svetla, visoka soba; soba z oknom na dvorišče; soba in kabinet / pobeliti, pomesti, zakleniti sobo / ekspr. vsa soba se je zasmejala vsi ljudje v sobi / delovna, otroška soba; dnevna soba prostor, kjer se ljudje podnevi zadržujejo; lovska soba okrašena z lovskimi trofejami; soba za goste b) kot del hiše, stavbe sploh: muzej ima dvajset sob; v tej sobi je skladišče; računovodstvo je v sobi na koncu hodnika; soba št. 213 / bolniška, gostilniška soba; dežurna soba za tistega, ki je dežuren; rezervirati v hotelu enoposteljno sobo s kopalnico; hotelska soba; klubska soba družabni prostor, navadno v javni zgradbi; pevska, sejna soba; več let je živel v samski sobi; posebna soba nekdaj navadno manjša gostilniška soba, namenjena za družbeno, družabno višje stoječe goste; spominska soba z razstavljenimi predmeti dokumenti v spomin na določeno osebo, dogodek ♦ med. izolirna soba za izolacijo bolnikov z nalezljivo boleznijo; soba za intenzivno nego; rad. gluha soba s posebno oblogo opremljena soba, da v njej ni odmeva; tur. zasebna turistična soba // pohištvo za tak prostor: pripeljati sobo / sestavljati dnevno, otroško sobo ♪
  12.      sòbesedílen  -lna -o prid. (ȍ-ȋ) nanašajoč se na sobesedilo: sobesedilni pomen / sobesedilno razčlenjevanje ♪
  13.      sòbesedílo  -a s (ȍ-í) besedilo, v katero spada obravnavani del teksta: spoznati pomen besede iz sobesedila; primeri zaradi iztrganosti iz sobesedila niso jasni ♪
  14.      sobóta  -e ž (ọ́) šesti dan v tednu: danes je sobota; v soboto popoldne se vrne; prva sobota v mesecu; proslava bo v soboto, 8. decembra / vrnili se bodo prihodnjo soboto; ob sobotah nima službe; zgodilo se je v noči od petka na soboto / jutri imam prosto soboto dela prosto soboto / kot opozorilo ob sobotah zaprto ∙ praznovati soboto pri judih sedmi dan v tednu, namenjen zlasti počitku; preg. bog ne plačuje vsako soboto za slaba dejanja človek ni takoj kaznovan, za dobra ni takoj nagrajen ♦ etn. pustna sobota sobota pred pustnim torkom; rel. velika sobota zadnja sobota pred veliko nočjo ♪
  15.      sociála  -e ž (ȃ) publ. 1. socialna dejavnost: za kulturo in socialo je občina namenila petnajst milijonov // ustanova, organ za tako dejavnost: dejal je, da tovarne niso sociala / za osamljene stare ljudi skrbi sociala socialno skrbstvo 2. socialna pomoč: tudi štipendiranje je sociala; socialnega varstva ne smemo omejiti na golo socialo // socialno zavarovanje, socialna varnost: omejiti načelo sociale na primeren življenjski standard, na zaposlitev, bolezensko in starostno zavarovanje ♪
  16.      socializírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. knjiž. delati, povzročati, da kdo sprejema, prevzema vrednote, pravila, kulturo socialne skupine, družbe, v kateri živi: v prvem obdobju socializira otroka zlasti družina; človek se socializira tudi z jezikom // oblikovati, usklajevati s socialnimi normami, običaji: socializirati spolni nagon, medčloveške odnose 2. publ. delati, da postaja kaj socialno urejeno, povezano, enotno: socializirati ljudstvo; država se industrializira in socializira / z ustanavljanjem kmetijskih zadrug socializirati vas 3. publ. delati, povzročati, da kaj organizirano prevzame družba, družbena ustanova: socializirati vzgojo otrok; mnoge funkcije družine so se že socializirale 4. knjiž. privatno, zlasti proizvajalna sredstva, spreminjati v družbeno; podružbljati: socializirati podjetja, zemljišča / socializirati kmetijstvo ● publ. socializirati umetnost dajati ji socialni, družbeni pomen, razsežnost socializíran -a -o: desetletni otroci so že precej socializirani; socializirana nagnjenja ♪
  17.      sociologizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. vnašati v kaj sociološke elemente, navadno v preveliki meri: sociologizirati literarno kritiko ♪
  18.      sód  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) deljiv z dve: hiše na desni strani ceste imajo sode številke; lih in sod / soda mesta v vrsti vsako drugo mesto ♦ mat. soda funkcija funkcija, ki ne spremeni vrednosti, če se spremeni predznak neodvisne spremenljivke; sodo število naravno število, deljivo z dve ♪
  19.      sòdélavec  -vca m (ȍ-ẹ́) knjiž. tovariš, kolega: ob izmeni je predal stroj sodelavcu ♪
  20.      sodíti  in sóditi -im nedov. (ȋ ọ́) 1. odločati o sporni, kazenski zadevi s sodbo: sodnik mora soditi po zakonu, pravično / imeti pravico soditi o življenju in smrti // v obravnavi ugotavljati resnična, odločujoča dejstva sporne, kazenske zadeve in odločati s sodbo: soditi komu, koga; soditi pred vojaškim sodiščem / ta sodnik umora še ni sodil / soditi v imenu ljudstva ♦ jur. soditi zborno z več sodniki 2. ugotavljati resnična, odločujoča dejstva sporne, kaznive zadeve in odločati s sodbo sploh: oče in starejša sinova so sedeli pri mizi in sodili najmlajšemu / naj modri mož sodi med nama razsoja, razsodi 3. nadzorovati igro, tekmovanje, da se kaznujejo kršilci pravil, odloča v sporu: soditi hokejsko, nogometno tekmo; soditi na šahovskem turnirju 4. ustvarjati, izražati mnenje o kom a) glede na njegove dobre in slabe lastnosti: tako je z menoj, ne sodi me napačno; rad preostro sodi, zlasti tiste, ki jih ni zraven; zmotil se je, pa kdo bi ga zato sodil obsojal / krivično, ostro soditi umetniško delo; pren. čas edini pravično sodi b) glede na kaj sploh: jaz sodim po sebi; ne sodite ga po videzu // knjiž. presojati, ugotavljati: ni naš namen soditi, ali roman podaja natančno zgodovinsko resničnost / kakšne posledice bi to imelo, sodite sami 5. na osnovi znanih podatkov prihajati z razmišljanjem, logičnim povezovanjem do mogočih, verjetnih dejstev; sklepati: iz njegovega vedenja sodim, da je kriv; po teh besedah sodim, da marsikaj ve; po oblakih sodim, da bo dež; brezoseb. po njegovem zagorelem obrazu se je lahko sodilo, da je bil na počitnicah 6. z odvisnim stavkom imeti povedano glede na svoje védenje, poznavanje za resnično; misliti: arheologi sodijo, da je najdba stara dva tisoč let; sodim, da so dogodki potekali tako // izraža omejitev povedanega na osebni odnos: ne poznam ga natančno, vendar sodim, da je pošten; sodil je, da jih to zanima / pisec sodi, da zdaj ni primeren čas za obravnavanje takih vprašanj 7. biti glede na svoje značilnosti sestavni del česa; spadati: v opremo alpinistov sodi tudi cepin // imeti kje ustrezno, sebi primerno mesto: sadje, živila sodijo v shrambo / tak človek ne sodi v našo družbo ni primeren za našo družbo // z ocenitvijo vrednosti, značilnosti biti uvrščen kam: sicer sodi v starejšo generacijo, vendar je še zelo delaven / to vprašanje ne sodi v mojo stroko / z oslabljenim pomenom njegove slike sodijo med najboljše na razstavi so med najboljšimi 8. mitol. ob rojstvu napovedovati usodo: sojenice so prišle sodit otroku / pravijo, da prva vila sodi človeku mladost, druga zakonsko življenje, tretja pa starost ● ekspr. ne smeš soditi ljudi po obrazu ne smeš presojati njihovega značaja po videzu; množica je sama sodila morilcu, morilca ga ubila takoj, brez zakonitega sojenja; zastar. zaradi bolezni je bil prikrajšan za življenje, kakršno sodi možu je zanj primerno, mu ustreza; knjiž. povedal sem mu, kar mu sodi kar mu gre, kar zasluži; zastar. ne sodi nam vračati se ne kaže; zastar. sodim te vrednega zaupanja imam te za vrednega zaupanja; zastar. ljudje so ga sodili na več milijonov menili so, da ima več milijonov premoženja; ekspr. sam si je sodil naredil je samomor zaradi storjenega zločina; ekspr. s to odločitvijo si si sam sodil si sam odločil, povzročil, da te bo doletelo kaj slabega, neprijetnega sodèč -éča -e: sodeč na oko, po vtisu; pravično, trezno sodeč; ozreti se na koga s sodečim pogledom sójen -a -o: obtoženci še niso bili sojeni ∙ ekspr. ta človek ji ni bil sojen ni postal njen mož; tako mu je bilo sojeno določeno, usojeno ♦ jur. biti sojen v nenavzočnosti ♪
  21.      sodník  -a m (í) 1. kdor ima pravico soditi in odločati o drugih pravnih zadevah: sodnik je izrekel sodbo; imenovati, izvoliti koga za sodnika / nepoklicni, poklicni sodniki; sodnik za prekrške 2. šport. kdor nadzoruje športno igro, tekmovanje, da poteka v skladu s pravili, in meri, ocenjuje rezultate, tekmovalce: sodnik je tekmovalca izključil, opomnil; sodniki so povedali ocene / atletski, nogometni, plavalni sodnik; glavni sodnik; stranski sodnik pri nogometu vsak od obeh sodnikov ob vzdolžni črti igrišča, ki opozarja glavnega sodnika na prekrške v avtu, ofsajdu; točkovni sodnik ki ocenjuje tekmovalce s točkami; sodnik v ringu ki v ringu nadzoruje boj 3. kdor sodi, ocenjuje kaj sploh: če se bosta metala, bom jaz sodnik; kritik je bil pesniku strog sodnik / rad se postavlja v vlogo sodnika ● on je že stopil pred večnega sodnika v krščanskem okolju je že umrl; ekspr. v zadnjih dveh letih je stopil že tretjič pred sodnika je bil že tretjič obtoženec, obdolženec; čas je najboljši, najpravičnejši sodnik po daljšem času se najbolj pravično pokaže resnična vrednost, pravilnost česa; brez tožnika ni sodnika če nihče ne zahteva, sodišče samo ne začne določenega postopka; če se nihče ne pritoži, nihče ne nastopi kot razsodnik ◊ jur. civilni, kazenski sodnik; mirovni sodnik v nekaterih državah sodnik za manj pomembne zadeve; preiskovalni sodnik ki opravlja preiskavo, preiskovalna dejanja; sodnik poročevalec ki na pritožbeni stopnji poroča senatu o obravnavani zadevi; sodnik porotnik vsak izmed nepoklicnih sodnikov, ki skupaj s (poklicnimi) sodniki odloča o zadevi, o kateri teče postopek pred sodiščem; sodnik posameznik ki v primerih, določenih z zakonom, sam sodi, odloča; rel. nebeški, večni sodnik Bog kot sodnik; vet. kinološki sodnik kdor uradno ocenjuje pse na razstavi, tekmovanju; zgod. mestni sodnik od 14. do 18. stoletja nosilec sodne oblasti v mestu, včasih tudi s funkcijo župana ♪
  22.      sodomít  -a m (ȋ) kdor spolno občuje z živaljo: slaboumen sodomit // knjiž., redko homoseksualec, spolni perverznež: odnosi med sodomiti ♪
  23.      sodrúg  -a m (ȗ) 1. nekdaj naslov za sočlana socialnodemokratske in komunistične stranke, organizacije: dogovoriti se z italijanskimi sodrugi za skupen nastop / kot nagovor sodrugi, vztrajajte; kot pristavek k imenu sodrug [s.] Ivan Regent 2. zastar. tovariš, prijatelj: pomagati sodrugom na potovanju / iskati si sodruga za življenje ♪
  24.      sofízem  -zma m (ȋ) slabš. navidezna resnica, namerno zavajajoča trditev: taka argumentacija je sofizem; dokazovati kaj s sofizmi; ceneni sofizmi ♦ filoz. navidezna, na nepravilnem sklepanju, dokazovanju temelječa sodba ♪
  25.      sofóra  -e ž (ọ̑) vrtn. parkovno drevo s široko okroglasto krošnjo in rumenkasto belimi cveti v latih, Sophora japonica: sofora v parku medi / japonska sofora ♪

   8.008 8.033 8.058 8.083 8.108 8.133 8.158 8.183 8.208 8.233  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA