Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Men (801-825) 
- ruménkast in rumênkast -a -o prid. (ẹ̑; ȇ) ki ni popolnoma rumen: rumenkasti lasje; rumenkasta svetloba; bledo rumenkasto blago / rumenkasta barva / od bolezni rumenkast obraz; srajca je postala rumenkasta je porumenela ruménkasto in rumênkasto prisl.: rumenkasto odsevati / piše se narazen ali skupaj rumenkasto beli ali rumenkastobeli cveti ♪
- ruménkljat in rumênkljat -a -o prid. (ẹ̑; ȇ) redko rumenkast: rumenkljata odeja / rumenkljat obraz ♪
- rumeno... 1 prvi del zloženk nanašajoč se na rumen: rumenokljun, rumenokožec, rumenopolt ♪
- rumeno... 2 prvi del zloženk, kakor rumenopikčast, rumenorjav, rumenozelen ipd., gl. rumen ♪
- rumenocvéten -tna -o prid. (ẹ̑) ki ima rumen cvet: šopek rumenocvetnih narcis ♪
- rumenoglàv in rumenogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki ima rumeno glavo: rumenoglava ptica ♪
- rumenokljún -a -o prid. (ȗ ū) ki ima rumen kljun: rumenokljun kos ● ekspr. rumenokljuni fantje mladi, neizkušeni ♪
- rumenokljúnec -nca m (ȗ) ekspr. 1. ptič z rumenim kljunom: jata črnih rumenokljuncev 2. mlad, neizkušen človek: tak rumenokljunec me ne bo učil, kaj naj storim ♪
- rumenokóžec -žca m (ọ̑) človek rumene rase: belokožci in rumenokožci ♪
- rumenokóžen -žna -o prid. (ọ̄ ọ̑) ki je rumene kože: rumenokožni delavci ♪
- rumenolás in rumenolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima rumenkaste, svetle lase: rumenolaso dekle ♪
- rumenoláska -e ž (ȃ) ženska, ki ima rumenkaste, svetle lase: rjavolaska in rumenolaska ♪
- rumenopólt -a -o [u̯t] prid. (ọ̑ ọ̄) ki je rumene polti: rumenopolti prebivalci ♪
- rumênost -i ž (é) lastnost rumenega, rumena barva: rumenost žitnih polj ♪
- rumenozób -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima rumene, rumenkaste zobe: rumenozob konj ♪
- sakraménski -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. 1. ki izraža negativen odnos do osebe, stvari: ta sakramenski fant spet razgraja; tri leta sem prebil v tej sakramenski luknji / kot psovka sakramenska frklja 2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: to je bila sakramenska smola sakraménsko prisl.: bilo je sakramensko mrzlo ♪
- sakramènt medm. (ȅ) pog. izraža močno podkrepitev trditve: sakrament, me je ujezil; če to ni nesramnost, sakrament ♪
- sakramentírati -am nedov. (ȋ) ekspr. preklinjati, navadno z besedo sakrament: jezil se je in sakramentiral ♪
- salaménski -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. 1. ki izraža nekoliko negativen odnos do osebe, stvari: salamenska ženska mu ne da miru / peljal je po tistih salamenskih klancih 2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: v tej salamenski vročini ne more delati / pri dekletih ima salamensko srečo salaménsko prisl.: morali bomo salamensko paziti; plašč je bil salamensko drag ♪
- salamènt medm. (ȅ) pog. izraža podkrepitev trditve: salament, dolgo se nisva videla; to pa je vojak, salament ♪
- sámonamèn -éna m (ȃ-ȅ ȃ-ẹ́) knjiž. dejstvo, da je kaj sámo sebi namen: ta dejavnost ni samonamen, ampak le sredstvo / v samonamen umetnosti ni verjel / samonamen pesništva je notranja izpoved ♪
- sapraménski -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. 1. ki izraža negativen odnos do osebe, stvari: ta sapramenski pijanec ne da miru; spet so pili to sapramensko žganje 2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: imam sapramensko srečo sapraménsko prisl.: sapramensko se ji mudi ♪
- sapramènt medm. (ȅ) pog. izraža podkrepitev trditve: saprament, smo tekli; čisto premočen sem, saprament ♪
- scementírati -am dov. (ȋ) prekriti ali zaliti s cementno malto: tla so že scementirali // publ. narediti kaj čvrsto, trdno: scementirati enotnost ljudstva ♪
- sedimènt -ênta m (ȅ é) 1. geol. kamnina, nastala iz naplavin odmrlih mikroorganizmov v morju ali jezeru, usedlina: proučevati sedimente; sedimenti iz pliocena / jezerski, ledeniški, morski, rečni sediment; kemični, organogeni sedimenti 2. knjiž. usedlina, gošča: sediment vina / sediment seča ♪
676 701 726 751 776 801 826 851 876 901 
