Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Men (6.601-6.625)


  1.      predlágati  -am dov. in nedov. (ȃ) 1. reči, izraziti komu kaj z namenom, da o tem premisli in to sprejme, se za to odloči: predlagati komu izlet, premirje, spremembo načrta; predlagati dodatno točko k dnevnemu redu (sestanka); predlagati, naj vsak pove svoje mnenje; pojdimo, je predlagal / predlagati kandidate za predsednika; predlagati koga za nagrado; predlagati Ljubljano za kraj sestanka 2. nedov. dajati komu kaj, da to uporabi, upošteva pri določenem opravilu, postopku: medtem ko je predlagal račune, je molčal / redno predlagati dokumente v pregled predlágan -a -o: izvoliti predlagane kandidate; upoštevati predlagane nasvete; biti predlagan za odlikovanje ♪
  2.      predléžje  -a s (ẹ̑) teh. skupek strojnih delov za prenašanje vrtenja, spreminjanje vrtilne hitrosti, zlasti pri transmisijah: predležje se je pokvarilo / jermensko, zobniško predležje ♪
  3.      prêdlog  -óga m (é ọ́) 1. kar se komu reče, izrazi z namenom, da o tem premisli in to sprejme, se za to odloči: sprejeti, umakniti, utemeljiti predlog; predlog za odlikovanje; predlog, da bi se vdali, so zavrnili; privoliti v predlog; biti za predlog / dati predlog na glasovanje / pismeni, ustni predlog / izročiti, raztrgati predlog list s takim besedilom ♦ jur. spreminjevalni predlog s katerim se spremeni prvotni, prejšnji predlog 2. lingv. nepregibna beseda, ki izraža odnose med besedami stavka: predlog brez se veže z rodilnikom / nepravi predlogi samostalniki in prislovi v predložni funkciji ♪
  4.      predlóžek  -žka m (ọ̑) 1. šport., pri nogometu, hokeju dejstvo, da pride žoga, ploščica, navadno v smeri napada, v prazen prostor pred soigralca: dati, izkoristiti predložek / dolg, visok predložek / po predložku doseči gol 2. knjiž. kar se predloži komu, navadno v pismeni obliki: predložek vsebuje težje naloge; odkriti napako v predložku 3. kos blaga, pločevine, položen pred kaj: predložek pred pečjo ● žarg., šport. poslati predložek v kazenski prostor žogo, ploščico; redko ta slika mu je rabila za predložek predlogo; zastar. predložek seznama, vprašanj predložitev ◊ muz. melodični okrasek pred glavno noto ♪
  5.      predložítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od predložiti: predložitev potrdila, računa / predložitev česa v obravnavo / predložitev izleta ♦ fin. menica, plačljiva ob predložitvi ♪
  6.      predložíti  -ím dov., predlóžil (ȋ í) 1. dati komu kaj, da to uporabi, upošteva pri določenem opravilu, postopku: predložiti sodišču nove dokaze; predložiti potrdilo, račun / predložiti listino v podpis, načrt v odobritev / predložiti osnutek zakona v razpravo 2. redko reči, izraziti komu kaj z namenom, da o tem premisli in to sprejme, se za to odloči; predlagati: predložiti komu, da napiše prošnjo / predložiti koga za predsednika predložèn -êna -o: glasovati za predloženega kandidata ♪
  7.      prêdmet  -éta m (é ẹ́) 1. kar obstaja neodvisno od človekove zavesti, mišljenja in je zaznavno s čuti, umom, zlasti kot celota kakih lastnosti: opazovati, otipati predmet; poimenovati predmete; zaznavati predmete; dolg, ozek predmet; kovinski, topi predmeti; oblika, velikost predmeta; položaj predmeta; videz predmeta; določiti razdaljo do predmeta, med predmeti; svoboda ni predmet, ampak pojem / neznani leteči predmet občasen kratkotrajen pojav, stvar visoko v atmosferi z neznanim vzrokom nastanka 2. kar je izdelano, narejeno za zadovoljevanje določenih potreb, opravljanje določene dejavnosti: izdelovati predmete; obdelovati predmet s pilo; razstaviti predmete v muzeju / lončarski predmeti izdelki; muzejski predmeti; okrasni predmet; potrošni predmeti; tehnični predmeti; trgovski predmeti; uporabni predmeti; predmeti za osebno higieno; predmet za široko potrošnjo; urad za najdene predmete 3. navadno s prilastkom pojem, stvar, na katerega se nanaša, je usmerjeno kako dejanje: pesem je predmet estetskega doživljanja; predmet spoznavanja / predmet poslovanja delovne organizacije dejavnost, dejavnosti / oddaljiti se od predmeta razprave; pisati predmetu ustrezno; zamenjati predmet pogovora / publ. postati predmet izkoriščanja in zatiranja; biti, postati predmet pozornosti vzbuditi pozornost // pojem, stvar, na katerega se nanaša, je usmerjeno človekovo znanstveno delovanje, ustvarjanje: predmet estetike je lepo in človekov odnos do lepega; določiti predmet in cilje etnografije / raziskovalni predmet 4. šol. učno področje, predpisano in vsebinsko določeno s predmetnikom in učnim načrtom: poučevati biologijo, matematiko in druge predmete; biti ocenjen iz vseh predmetov; pouk je razdeljen po predmetih / izbirni učni predmet obvezen učni predmet, osebno izbran iz dane skupine predmetov; neobvezni učni predmet učni predmet, prepuščen osebni izbiri; učni predmet // znanje, vedenje s področja določene stroke, vede ali več strok, ved, ki se daje ali pridobiva v izobraževalnem procesu: opraviti izpit iz več predmetov; naravoslovni predmeti; strokovni predmet / študijski predmet 5. lingv. stavčni člen, sklonsko odvisen od povedka, ki izraža, koga ali kaj prizadeva glagolsko dejanje: glagolsko dejanje prehaja na predmet; dajalniški predmet; glagol s predmetom v tožilniku / neposredni predmet predmet v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku; notranji predmet predmet, ki označuje z dejanjem nastajajočo stvar; posredni predmet predmet v rodilniku, dajalniku, mestniku ali orodniku ◊ ekon. delovni predmet kar človek s svojim delom v proizvodnji preoblikuje; filoz. predmet kar obstaja neodvisno od človekove zavesti, mišljenja; pojem, stvar, na katerega je usmerjena zavest, mišljenje; jur. dokazni predmet predmet, s katerim se dokazuje; predmet obtožbe dejanje, za katerega tožilec zahteva, da se obtoženec obsodi; predmet spora predmet, o katerem je med strankama spor in o katerem mora sodišče odločiti ♪
  8.      predméten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na predmet: predmetno gradivo hranijo v muzeju ♦ fot. predmetna razdalja oddaljenost predmeta od objektiva; lingv. predmetni odvisnik odvisni stavek, ki izraža predmet dejanja nadrednega stavka; šol. predmetni pouk pouk, pri katerem poučuje posamezen predmet predmetni učitelj; predmetni učitelj učitelj, ki poučuje posamezen predmet in je zanj posebej usposobljen; kdor je diplomiral na pedagoški akademiji 2. ki obstaja neodvisno od človekove zavesti, mišljenja: predmetni pojavi; predmetni svet; predmetna stvarnost // ki izhaja iz čutnega, snovnega sveta zunaj osebka: ugotavljali so predmetne motive njegovega pesništva; vezniške besede nimajo svojega predmetnega pomena; predmetno mišljenje / človekova predmetna dejavnost predmétno prisl.: predmetno doživljati ♪
  9.      predmétnik  -a m (ẹ̑) šol. predpis, ki za šolo določene stopnje določa učne predmete po razredih in število tedenskih ur zanje: določiti, predpisati predmetnik; spremeniti predmetnik; predmetnik in učni načrt ◊ fiz. steklena ploščica, na kateri je pri mikroskopiranju opazovani predmet ♪
  10.      predmétnost  -i ž (ẹ̑) 1. kar je, obstaja neodvisno od človekove zavesti, mišljenja in je zaznavno s čuti, umom: spoznavati predmetnost; simbole je pesnik vzel iz vsakdanje predmetnosti; slikar teži k upodabljanju predmetnosti / poimenovati nove predmetnosti; neživa predmetnost 2. stanje, značilnost predmetnega: predmetnost sveta; otipljiva predmetnost teles / glavna značilnost njegovih pesniških figur je predmetnost, nazornost ♪
  11.      prednjáčiti  -im nedov. (á ȃ) knjiž. 1. biti prvi, pred drugimi glede na kako lastnost, značilnost: prednjačiti po kvaliteti izdelkov; naše mesto prednjači po številu znamenitosti / z lepim zgledom prednjačiti vsem drugim ∙ publ. med žrtvami prometnih nesreč prednjačijo pešci so najštevilnejši 2. biti boljši, imeti večje uspehe kot drugi: pri tekmovanju so prednjačili francoski smučarji; prizadeval si je, da bi prednjačil v vseh šolskih predmetih ♪
  12.      prédnost  -i ž (ẹ́) 1. kar omogoča poseben, boljši položaj ali položaj česa, koga pred čim, kom drugim a) glede na možnost za uresničitev česa: moštvo je imelo to prednost, da je igralo pred domačimi gledalci; obdržati prednost na področju kulture; uveljaviti prednost / prišel je prvi, zato ima prednost pri postrežbi bo prvi postrežen; prednost pri razpisu imajo kandidati z opravljenim strokovnim izpitom; imeti prednost pri sprejemanju v dijaški dom / pri vstopanju ji je dal prednost omogočil ji je, da je vstopila prva; na tej cesti imajo vozila prednost pravico, da jo pri križanju s stransko cesto prevozijo brez ustavljanja; v križišču cest istega reda ima voznik na skrajni desni prednost pravico, da prvi prevozi križišče / uživati prednosti b) glede na vrednost, pomen, ki se mu pripisuje: določili so, katere ceste bodo imele prednost pri obnavljanju / dati prednost graditvi bazične industrije; dajati komu neupravičeno prednost; ekspr. dal je prednost karieri pred znanstvenim delom raje se je odločil za kariero kot za znanstveno delo c) glede na časovno oddaljenost: roparji so imeli več ur prednosti pred zasledovalci / časovna prednost 2. šport. boljši (začetni) položaj pri tekmovanju: obdržati prednost; prvi kolesar si je pridobil precejšnjo prednost pred glavnino; tekmovalec si je zagotovil odločilno prednost / povišati prednost za deset točk; polčas se je končal z dvema goloma prednosti za domače moštvo / sodnik je upošteval prednost, in ni dosodil prekrška pri igrah z žogo dejstvo, da lahko ovirani igralec uspešno zaključi akcijo 3. nav. ekspr., navadno s prilastkom dobra, zaželena lastnost: hiša ima to prednost, da stoji na samem; oznanjal je prednosti razstavljenega blaga; prednosti sodobnega pohištva / primerjali so prednosti in pomanjkljivosti različnih kandidatov ◊ avt. vozila s prednostjo vozila prve pomoči, gasilske službe, organov za notranje zadeve ali Jugoslovanske ljudske armade, kadar so na nujni vožnji ♪
  13.      predočeváti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. prikazovati, predstavljati: v romanu pisatelj nazorno predočuje življenje proletarcev; predočevati komu pomen dela / slike predočujejo zgodovinske dogodke predočeváti si predstavljati si, zamišljati si: ljudje so si to različno predočevali; predočeval si je njeno lepoto / v mislih si je predočeval, kako mu naj pove, kaj se je zgodilo ♪
  14.      predólbsti  -dólbem [u̯b] dov., predólbite in predolbíte (ọ́) z dolbenjem narediti luknjo skozi kaj: predolbsti hlod; kapljice so predolble kamen ♪
  15.      predpís  -a m (ȋ) 1. pravno veljavno določilo o posamezni stvari, zadevi: izdati predpis; izvajati, kršiti predpise; omiliti, razveljaviti, spremeniti predpis; podrobni, splošni predpisi; strog predpis; ta predpis je samo formalen, ni več veljaven / carinski, poštni, prometni, varnostni, zdravstveni predpisi; pravni predpis; ustavni, zakonski predpis; predpis o cenah, kvaliteti / delati, ravnati po predpisih, proti predpisom, v skladu s predpisi ♦ jur. mednarodnopravni predpisi 2. kar določa, kakšno sme, mora biti kako ravnanje, vedenje, mišljenje: ravnati se po predpisih / moralni predpisi // navadno s prilastkom kar določa, kakšno sme, mora biti kaj sploh: estetski predpisi / jezikovni predpisi ♪
  16.      predpísati  in predpisáti -píšem dov., predpíšite (í á í) ukazati, zahtevati, navadno v pismeni obliki a) kakšno naj kaj bo: predpisati kakovost, mere, obliko česa; predpisati način pouka; predpisati omejitev hitrosti; predpisati z zakonom b) kaj je kdo dolžen opraviti, izpolniti: zdravnik mu je predpisal dieto, ležanje / predpisati davke; pren. to vlogo so mu predpisali drugi ♦ jur. predpisati kazen predpísan -a -o: gibati se v predpisanem ritmu; predpisani učbeniki; dolžina ni predpisana; za to je predpisana kazen strogega zapora ♪
  17.      predpisováti  -újem nedov. (á ȗ) ukazovati, zahtevati, navadno v pismeni obliki a) kakšno naj kaj bo: pravopis predpisuje izgovor posameznih glasov; predpisovati mere, obliko česa; predpisovati metode pouka / ne moreš mu predpisovati, kaj sme govoriti in česa ne b) kaj je kdo dolžen opravljati, izpolnjevati: to predpisuje protokol / predpisovati davke / več let mu je zdravnik predpisoval napačna zdravila ♪
  18.      predpostáva  -e ž (ȃ) knjiž., redko predpostavka: ob taki predpostavi je bil ta ukrep pravilen / ti cilji temeljijo na predpostavi, da se bo v prihodnosti položaj bistveno spremenil predvidevanju ● publ. na znanstvenih predpostavah sklepati domnevah, hipotezah ♪
  19.      prèdračún  -a m (ȅ-ȗ) vnaprejšnji račun: narediti predračun za gradbena dela; med predračunom in obračunom je bila velika razlika; predračun dohodkov in izdatkov, stroškov ♦ ekon. pismeno sporočilo zneska za blago ali storitev potencialnemu kupcu ♪
  20.      predrág  -a -o tudi -ó prid. (ȃ á; drugi pomen ȃ) 1. ki stane preveč denarja: kupiti predrag stroj; knjige so predrage; predrago stanovanje / ta restavracija je predraga; življenje v mestu postaja predrago 2. ekspr. do katerega ima kdo zelo pozitiven čustveni odnos: to mi je predrag spomin; predragi domači kraji / v nagovoru: predragi prijatelj; duša predraga, spametuj se že vendar; v osmrtnicah pogreb predragega pokojnika bo v soboto predrágo in predragó prisl.: predrago kupiti; predrago plačati predrági -a -o sam.: spomniti se svojih predragih; mislil je na svojo predrago ♪
  21.      predrugáčiti  -im dov. (á ȃ) narediti, da ima kaj a) drugačne lastnosti, značilnosti: predrugačiti družbo; marsikaj bo treba predrugačiti; predrugačiti organizacijo / napori so predrugačili njen obraz / pokrajino so v nekaj letih čisto predrugačili spremenili / predrugačiti človeka; predrugačil se je in poboljšal b) drugačno vsebino, obliko: predrugačiti pesem; scenarij bo treba predrugačiti / predrugačiti sodbo predrugáčen -a -o: čisto je predrugačen; predrugačene razmere ♪
  22.      prèdslovánski  -a -o prid. (ȅ-ȃ) nanašajoč se na čas pred prihodom Slovanov: krajevna imena predslovanskega izvora / predslovanska doba ♪
  23.      prèdslovénski  -a -o prid. (ȅ-ẹ́) nanašajoč se na čas pred prihodom Slovencev: predslovenska krajevna imena / predslovensko prebivalstvo / predslovenska doba ♪
  24.      predsódek 1 -dka m (ọ̑) negativen, odklonilen odnos do koga ali česa, neodvisen od izkustva: to je le predsodek; imeti najrazličnejše predsodke; niso bili obremenjeni s predsodki / ekspr. otresel, znebil se je vseh predsodkov / ideološki, moralni predsodek; zaradi rasnih predsodkov ga je sovražil; iz verskih predsodkov živine ne koljejo / brez predsodkov je govorila o problemih ♪
  25.      predstáviti  -im dov. (á ȃ) 1. z navajanjem imena koga osebno seznaniti s kom: predstaviti prijatelja staršem; predstavil mu je svojo nevesto; predstavili so se drug drugemu / pozabil se je predstaviti; predstaviti se s polnim imenom 2. narediti javno znano kako a) dejavnost koga: režiser je v novem filmu predstavil same mlade igralce; skladatelja bodo predstavili s petimi skladbami; na koncertu se je predstavilo več pevcev / predstavili so se kot amaterji / knjiga predstavi delovanje mlade generacije med revolucijo b) lastnost, lastnosti: ni jih še predstavil; predstavila ga je v najboljši luči / s tem so se predstavili kot dobri poznavalci umetnosti // javno pokazati, razstaviti: predstavili so nov tip avtomobila / na razstavi so obiskovalcem predstavili več vrst strojev predstáviti si povzročiti, da nastane kaj v zavesti kot posledica izkušenj, védenja, miselne ali čustvene dejavnosti: ta pojav si je težko predstavil; predstavite si, kaj bi to pomenilo za nas predstávljen -a -o: pri kosilu so mi bili vsi predstavljeni; na sliki je predstavljena pesnikova rojstna hiša; slovenski narod je v zgodovini dostojno predstavljen; ti prevodi so bralcem predstavljeni prvič ♪

   6.476 6.501 6.526 6.551 6.576 6.601 6.626 6.651 6.676 6.701  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA