Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Men (5.808-5.832)
- petelínček -čka m (ȋ) 1. nav. ekspr. manjšalnica od petelin: petelinček je že začel peti; petelinček in jarčke / položil je prst na petelinčka in čakal 2. ekspr. kdor se hitro razburi, stepe, navadno otrok: petelinčka v prvi klopi sta se že pomirila / kot nagovor kaj se razburjaš, petelinček // kdor domišljavo, oblastno govori, se vede, navadno otrok: sosedovega petelinčka je težko poslušati / kot nagovor glej ga, petelinčka, kako hodi ● ekspr. le glej, dekle, da ne bomo tvojega petelinčka presenetili pri tebi fanta, ljubčka ◊ bot. petelinček rastlina z gomolji ali korenikami ter belo rumenimi ali rdečimi cveti v socvetju, Corydalis; etn. peča s petelinčkom peča, pri kateri sta ogla zavezana na čelu in naravnana v obliki petelinovega grebena; zavezati pečo na petelinčka, v petelinčka ♪
- petelínji -a -e prid. (ȋ) nanašajoč se na peteline: petelinja in pavja peresa / petelinje kikirikanje, petje / njegovo petelinje šopirjenje je prav smešno / petelinji lov lov na divjega petelina ● petelinji boj v nekaterih deželah boj, spopad dveh za to gojenih, dresiranih petelinov; ekspr. vstal je ob petelinjem petju zelo zgodaj ◊ etn. petelinji boj igra, pri kateri skušata igralca, ki sedita na soigralcih, drug drugega vreči na tla; igra, pri kateri skušata igralca, ki poskakujeta po eni nogi, s sunki ramen, prekrižanih rok prisiliti drug drugega, da stopi na obe nogi; šport. petelinja kategorija bantam kategorija; vet. petelinja hoja nepravilna hoja konja, pri kateri sunkovito, previsoko dviga eno ali obe zadnji nogi ♪
- peterokrák in peterokràk -áka -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima pet krakov: narisati peterokrako znamenje / zastava s peterokrako zvezdo; sam.: na kapo si je pripel peterokrako zvezdo, ki ima pet krakov ♪
- péti pôjem nedov., pój pójte tudi pôj pôjte; pél (ẹ́ ó) 1. oblikovati tone, melodije z govorilnimi organi: dolgo v noč sta še pela; zibala je otroka in mu pela; glasno, veselo, žalostno peti; poje kot slavček zelo lepo / peti od sreče, veselja; peti si v tolažbo / na vasi so peli fantje / ne zna peti / ekspr. glasovi so peli zdaj milo, zdaj otožno // preh. izražati, posredovati določeno besedilo s petjem: te pesmi pojejo ob bedenju pri mrliču; peti podoknice, uspavanko, žalostinko; navdušeno, ubrano, ekspr. od srca peti narodne pesmi; to pesem znajo prav peti samo domačini; partizansko pesem je začel bolj recitirati kakor peti / tiho je pel (pesem) o ljubezni, svobodi; pren., pesn. nebo je pelo himno lepote poslavljajočemu se soncu 2. glasbeno se izražati z glasom: peti ob spremljavi klavirja; učiti se peti / peti po notah, star. iz
not; not ne pozna, zato poje le po posluhu; peti nizko, visoko z nizkim, visokim glasom / peti alt, bas, sopran / ekspr. navadno poje junaške vloge besedila za te vloge / arijo iz opere poje znana solistka; vse pesmi bo zapel otroški zbor // ukvarjati se, navadno poklicno, s petjem: poje pri zboru, kot solist; peti v operi; nehala je peti / pog. več let je pela na koru bila je cerkvena pevka 3. ekspr. izražati misli v vezani besedi: veliko je pel o bratstvu, ljubezni, soncu / ta pesnik poje zelo žalostno vsebina njegovih pesmi je žalostna // star. pesniti: pel jim je v domačem jeziku / pel je nesmrtne pesmi / na tvojo lepoto zdaj pojem 4. ekspr. govoriti, pripovedovati: ti kar komu drugemu poj o tem, meni ni treba; nikar mi več ne poj; lepo poješ, vendar te ne bom poslušal; vedno poje eno in isto 5. oglašati se z določenimi, za posamezno vrsto (ptic, žuželk) značilnimi glasovi: v
grmovju pojejo ptiči; slavček je pel vso noč; vsak večer posluša, kako pojejo črički, murni 6. ekspr. dajati, oddajati enakomerno ponavljajoče se zvoke: jeklo je pod udarci čudno pelo; strune, žice so pele / zvonovi so peli čez hribe in doline / motor je enakomerno pel brnel // z oslabljenim pomenom izraža delovanje, dejanje sploh: poletje je in grablje pojejo; pile in žage pojejo ves dan / pisalni stroji so peli; telefon je pel vse dopoldne zvonil / puške in topovi so neutrudno peli ● ekspr. cepec v njegovih rokah ni več pel kakor nekdaj nič več ni mogel tako mlatiti, delati; nič več ni bil tako močen; ekspr. duša mu poje od sreče, veselja zelo je srečen, vesel; ekspr. v teh vaseh zelo pojejo izgovarjajo besede, stavke tako, da je melodija izrazita; ekspr. kadar je nagajal, je pela leskovka, šiba je bil tepen z leskovo palico, šibo; je bil tepen sploh; ekspr. o tem poje neka stara pesem to je
vsebina pesmi; ekspr. pri nas je v glavnem pela polenta smo jedli v glavnem polento; ekspr. v gozdu je pela sekira v gozdu so sekali; pog. radio mu poje od jutra do večera ga posluša; ekspr. kar naprej mu pojejo hvalo, slavo zelo ga hvalijo, slavijo; šalj. žena mu spet poje levite ga ošteva; pog. ob letu bo pel novo mašo bo postal duhovnik; ekspr. utegne ti huda, slaba, trda peti lahko boš težko živel; boš v neprijetnem, nevarnem položaju; pog. čez peti z višjim glasom spremljati melodijo; peti naprej pri dvoglasnem ali večglasnem petju peti vodilno melodijo ◊ lov. divji petelin poje se oglaša z značilnim glasom v času parjenja; muz. dvoglasno, enoglasno peti pojóč -a -e: njen pojoči glas mu zelo ugaja; pojoči udarci kladiv; pojoča skupina mladih; prisl.: pojoče govoriti; glas se mu je pojoče spreminjal pét -a -o: pesem se je širila v peti obliki; med ljudstvom pete pesmi ♦ rel. peta maša
maša, pri kateri se posamezna besedila pojejo ♪
- pêti -a -o štev. (é) ki v zapovrstju ustreza številu pet: petek je peti dan v tednu; peti [5.] maj; hodi v peti razred; sedeti v peti vrsti; cesar Karel V. / pripelje se z vlakom ob peti (uri) 5h; 17h ∙ peta kolona pred drugo svetovno vojno Nemci in pristaši nacizma, ki v nenemški državi podtalno delujejo za nacistične interese; ekspr. biti (za) peto kolo nepotreben, odveč; sam.: star. že v peto ga iščem petič; star. vseeno mi je, kaj mislijo o meni ljudje, ki mi niso ne v peto ne v šesto ki so mi popolnoma tuji, s katerimi nimam nobene zveze ♪
- petícija -e ž (í) (višjim) organom oblasti namenjena pismena izjava za ureditev kake splošne zadeve; prošnja, zahteva: izročiti, predložiti peticijo; v peticiji se zahteva prepoved atomskih poskusov; peticija (poslana) na ministrstvo, vlado / peticijo je podpisalo več znanih osebnosti ♪
- petlétka -e ž (ẹ̑) petletna doba, namenjena za dovršitev kakih načrtov: druga petletka naj pospeši razvoj industrije; konec tretjega leta petletke ♪
- petopŕstnik -a m (ȓ) bot. rastlina s pernatimi ali z dlanastimi listi in belimi, rumenimi ali rožnatimi cveti, Potentilla ♪
- petórica -e ž (ọ̑) skupina petih oseb: petorica športnikov je odpotovala na tekmovanje / znamenita petorica ruskih skladateljev // knjiž. skupina petih enot: analizirati petorico pesniških zbirk ♪
- petrificírati se -am se nedov. in dov. (ȋ) knjiž. fosilizirati se, kamneti: organski ostanki so se počasi petrificirali petrificírati ekspr. delati kaj nespremenljivo, togo: tak način problem samo petrificira petrificíran -a -o: petrificirani nazori; petrificirane kosti ♪
- petróvka -e ž (ọ̄) agr. drobna hruška zelenkasto rjave barve, ki dozori v začetku julija: petrovke in ječmenke ♪
- pévec -vca m (ẹ́) 1. kdor poje: pevci so nenadoma utihnili / ekspr. zbor krilatih pevcev ptičev // kdor zna peti, je nadarjen za petje: iščemo mlade pevce; že v srednji šoli je nastopal kot pevec / še on je začel peti, čeprav ni bil pevec 2. navadno s prilastkom kdor se (poklicno) ukvarja s petjem: poklic pevcev in igralcev je naporen / cerkveni, koncertni, operni, zborovski pevci; pevec popevk 3. star. pesnik: pevec balad in sonetov / ljudski pevec ◊ zool. labod pevec s črnim, na korenu rumenim kljunom, Cygnus cygnus ♪
- péza -e ž (ẹ́) star. 1. teža: kolo je lahko, skoraj brez peze; šele zdaj je začutil vso pezo bremena // težek predmet, ki se nosi navadno na ramenih; breme: nositi pezo; odložiti pezo z ramen; težko je hropel pod veliko pezo 2. težava, skrb, nadloga: vsak nosi svojo pezo / peza let, starosti 3. s prilastkom dolžnost, obveznost: odvzeti pezo gospodinjstva; peza stroškov / davčna peza ♪
- pezdíčevka -e [tudi pǝz] ž (í) zool. gozdna ptica pevka, ki je po glavi in grlu bleščeče črna; vrbja sinica: meniščki in pezdičevke ♪
- pezíti -ím in péziti -im nedov., pézi tudi pêzi (ȋ í; ẹ̄ ẹ̑) zastar. težiti, obremenjevati: breme krivde ga pezi / ta vest ji pezi duha ♪
- phà medm. (ȁ) izraža malomarno zavrnitev: pha, mar mi je, kaj misli o meni ♪
- pháti phám stil. pšèm nedov. (á ȃ, ȅ) 1. s tolčenjem odstranjevati trši ovoj žitnih zrn: phati ajdo, ječmen, proso; phati v stopah 2. redko s tolčenjem, udarjanjem delati kaj gosto, trdno; nabijati: phati zemljo 3. nar. tlačiti, polniti: phati seno za tramove phán -a -o: tla so bila iz phane zemlje; phano proso ♪
- piedestál -a m (ȃ) knjiž. podstavek: postaviti kip na visok piedestal; marmornati piedestal spomenika; pren. te lastnosti so ga dvignile na piedestal umetnika ♪
- pietéta -e ž (ẹ̑) veliko, globoko spoštovanje: čutiti, izkazovati pieteto do kulturnih spomenikov; iz pietete ju ni imenoval / z veliko pieteto hraniti kaj ♪
- pietétnost -i ž (ẹ̑) veliko, globoko spoštovanje: iz pietetnosti ju ni imenoval / pietetnost do mrtvih ♪
- pihálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor igra na pihalo: pihalci so pred vajo ogreli instrumente; pihalci in godalci 2. redko, v zvezi pihalec stekla steklopihač, steklopihalec: njen oče je bil pihalec stekla ♪
- pihálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pihalo ali pihanje: pihalna priprava; vgraditi pihalne šobe v sušilne naprave / pihalni stroj za odstranjevanje snega / pihalni instrument pihalo / pihalni orkester; pihalna godba godba na pihala ♦ muz. pihalni kvintet ♪
- pihálka -e [drugi pomen u̯k in lk] ž (ȃ) 1. knjiž., redko ročna priprava za hlajenje zlasti obraza; pahljača: razpreti pihalko; hladiti si obraz s pihalko 2. šalj. puška: čez ramo je imel pihalko ♪
- pihálnik -a [u̯n in ln; drugi pomen u̯n] m (ȃ) 1. zlasti v indijanskem okolju dolga cev za izstreljevanje puščic s pihanjem: iz pihalnikov so letele na napadalce zastrupljene puščice 2. šalj. puška: njegov pihalnik še dobro strelja; prišla je patrulja z dolgimi pihalniki 3. knjiž. priprava, ki daje, oddaja enakomeren tok zraka; pihalo: sušiti s pihalnikom ♪
- pihálo -a s (á) 1. nav. mn. glasbilo v obliki cevi, na katero se igra s pihanjem: pihala so bučno zaigrala; godala, pihala in tolkala / godba na pihala skupina ljudi, ki igra na pihalne instrumente 2. teh. priprava, ki daje, oddaja enakomeren tok zraka: sušiti s pihalom ♪
5.683 5.708 5.733 5.758 5.783 5.808 5.833 5.858 5.883 5.908