Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Men (576-600)


  1.      ornamentálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na ornament ali ornamentiko: ornamentalno risanje / ornamentalni elementi na pečah / ornamentalni slog / ornamentalni parket parket iz različnih vrst lesa v obliki ornamenta 2. knjiž. okrasen: ornamentalni vrtovi / ornamentalne pentlje na podbojih / ornamentalni motivi ornamentálno prisl.: obleka na kipu ima ornamentalno položene gube ♪
  2.      ornamentálnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost ornamentalnega: ornamentalnost stavb / težnja po ornamentalnosti / slikarstvo je tedaj prešlo skoraj v ornamentalnost ornamentiranje ♪
  3.      ornamênten  -tna -o prid. (ē) nanašajoč se na ornament: ornamentni vzorec / pesem je objavljena čez celo stran v ornamentnem okviru ◊ arhit. ornamentno steklo steklo, ki je na eni strani gladko, na drugi pa plastično oblikovano ♪
  4.      ornamêntik  -a m (é) um. kdor oblikuje ornamente ali krasi z njimi predmete, objekte: ornamentiki in figuraliki ♪
  5.      ornamêntika  -e ž (é) celota likovnih elementov, namenjenih olepšavi, okras: čudovita ornamentika nad portalom / baročna, cvetlična ornamentika; filigranska, stilizirana ornamentika; ljudska ornamentika / ukvarjati se z ornamentiko ornamentiranjem ♦ um. pleteninasta ornamentika okras iz geometrično prepletajočih se trakov ♪
  6.      ornamentíranje  -a s (ȋ) glagolnik od ornamentirati: ornamentiranje ploskev z zasekanimi brazdami; ornamentiranje predmetov ♪
  7.      ornamentírati  -am nedov. in dov. (ȋ) delati ornamente na predmetih, objektih: ornamentirati portal, tlak ornamentíran -a -o: ornamentiran relief; ornamentirana peča; okovje je naredil bogato ornamentirano ♪
  8.      orumenéti  -ím dov. (ẹ́ í) postati rumen: drevje je že orumenelo / ekspr. v teh letih je ostarel in orumenel orumenèl in orumenél -éla -o: orumenele liste rastlinam sproti odstranjujemo; svečnik s staro, orumenelo svečo ♪
  9.      orumenévati  -am nedov. (ẹ́) redko rumeneti: listje že orumeneva ♪
  10.      osemenítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od osemeniti: osemenitev krave / razvoj rastline do cvetenja in osemenitve ♪
  11.      osemeníti  -ím dov., oseménil (ȋ í) biol., vet. vnesti seme v rodila: osemeniti kravo; osemeniti s semenom bikov dobre pasme osemeníti se agr. razviti seme: rastlina se osemeni osemenjèn -êna -o: osemenjena matica, telica ♪
  12.      oseménje  -a s (ẹ̑) gastr. del sadeža s semeni, ki se pred uživanjem navadno odstrani: izdolbsti dinji, kumari, papriki osemenje ♦ bot. sočni ali suhi del plodu, ki obdaja seme, semena ♪
  13.      osemenjeválec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor je strokovno usposobljen za osemenjevanje živali: razpisati delovno mesto osemenjevalca ♪
  14.      osemenjeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na osemenjevanje: osemenjevalna postaja / osemenjevalna služba / osemenjevalni center ustanova, kjer redijo bike za pridobivanje semena ♪
  15.      osemenjeválnica  -e ž (ȃ) vet. kraj, prostor, urejen za osemenjevanje ♪
  16.      osemenjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od osemenjevati: takrat so začeli uvajati osemenjevanje; osemenjevanje krav, svinj / umetno osemenjevanje ♪
  17.      osemenjeváti  -újem nedov. (á ȗ) biol., vet. vnašati seme v rodila: osemenjevati krave ♪
  18.      oskrômen  -mna -o prid. (ó ō) zastar. skromen: oskromen človek / oskromen zaslužek / oskromna predmestna krčma ♪
  19.      ostroúmen  -mna -o prid. (ú ū) sposoben hitro dojemati in zelo prodorno misliti: ostroumen človek; fant je ostroumen in priden / ostroumne misli; ostroumna pripomba ostroúmno prisl.: vprašanje je zelo ostroumno rešil ♪
  20.      ozímen  -mna -o prid. (ȋ) ki se seje jeseni: ozimni posevki / ozimni ječmen; ozimni lan; ozimna pšenica; ozimno žito ♪
  21.      oznamenovánje  -a s (ȃ) knjiž. oznaka: namesto barvnih oznamenovanj bi lahko dali druga ♪
  22.      oznamenováti  -újem dov. in nedov. (á ȗ) knjiž. označiti, zaznamovati: oznamenovati kaj na zemljevidu / s to besedo je oznamenoval hude živčne bolezni / na kratko nam oznamenujte tega moža ♪
  23.      paramènt  -ênta m (ȅ é) nav. mn., rel. predmet iz blaga za cerkveno rabo, zlasti liturgično oblačilo: slavnostni paramenti / razstava paramentov ♪
  24.      parlamènt  -ênta m (ȅ é) 1. v meščanskodemokratičnih državah zakonodajno, politično predstavniško telo enega ali dveh domov, sestavljeno iz predstavnikov političnih strank: parlament je sprejel nov zakon; razpustiti, sklicati parlament; člani parlamenta; debata v parlamentu / angleški parlament 2. pog. skupščina: jugoslovanski, slovenski parlament ♪
  25.      parlamentárec  -rca m (ȃ) 1. publ., v meščanskodemokratičnih državah član parlamenta: parlamentarci so zagovarjali svoje stališče; obisk ameriškega in francoskega parlamentarca 2. knjiž. kdor se dogovarja, pogaja, zlasti o premirju: določiti, poslati parlamentarca; v postojanki so nestrpno pričakovali novega parlamentarca ♪

   451 476 501 526 551 576 601 626 651 676  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA