Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Men (4.776-4.800)
- nèenakoméren -rna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki ni enakomeren: neenakomeren razvoj / neenakomerna hitrost / neenakomeren utrip žile; neenakomerno dihanje / ima nerazločno, neenakomerno pisavo ♦ fiz. neenakomerno gibanje gibanje s spremenljivo hitrostjo nèenakomérno prisl.: neenakomerno naraščati; neenakomerno razdeljen ♪
- negácija -e ž (á) 1. glagolnik od negirati: njegova odločna negacija je vse presenetila; poudarjanje internacionalnosti ne more biti negacija narodnosti / vztrajal je v negaciji vsega 2. publ., v povedni rabi kar kaj negira, zanikuje: zadnja odkritja so negacija dosedanje teorije / narodnoosvobodilni boj pomeni negacijo naše nesamostojnosti / njegova poezija je nasprotje in celo negacija klasične 3. publ., s prilastkom nasprotje: možnost, svoboda in njune negacije: nemožnost, determiniranost; ljubezensko čustvo se je spremenilo v svojo negacijo ◊ filoz. negacija logična operacija, s katero se iz danega stavka naredi zanikani stavek; dialektična negacija po Heglu kakovostno spreminjanje razvijajočega se pojava, pri katerem se ohranjajo in hkrati odpravljajo določene lastnosti, značilnosti; negacija negacije po Heglu stopnja v razvoju
pojava, v kateri se izraža relativna ponovljivost nekaterih lastnosti nižjih stopenj pojava na višji stopnji; lingv. negacija prislov, ki izraža zanikanje; nikalnica; mat. negacija dogodka dogodek, ki se zgodi, če se določen dogodek ne zgodi; negacija izjave izjava, ki zanikuje določeno izjavo; negacija negacije izjava, ki zanikuje drugo, že zanikano izjavo in je enaka prvotni izjavi ♪
- négativ -a m (ẹ̑) 1. predmet, gmota z obliko, podobo, ki je nasprotna končnemu odlitku, odtisu: vrezati negativ; mavčni negativ; negativ posmrtne maske / model je negativ izdelka 2. fot. posnetek na filmu ali fotografski plošči, na katerem so svetla in temna mesta glede na resničnost zamenjana: kopirati, retuširati negativ / barvni negativ posnetek, na katerem so barve glede na resničnost komplementarno zamenjane; mehki, trdi negativ // film ali fotografska plošča za tak posnetek: vložiti negativ v kamero; neskl. pril.: negativ film ♪
- négativen in negatíven -vna -o prid. (ẹ̑; ȋ) 1. ki izraža, da je vrednost česa zelo majhna ali da je ni: negativna kritika filma; negativna ocena njegovega ravnanja ga je prizadela / imeti negativen odnos do česa; o njem imam negativno mnenje 2. ki izraža, vsebuje zanikanje, odklanjanje; nikalen, odklonilen: odgovor je bil negativen; negativna rešitev prošnje 3. slab, nesprejemljiv: naraščanje negativnih pojavov med mladino; to so negativne lastnosti; publ. odigrati negativno vlogo / imeti negativen vpliv na koga / publ. negativni junak drame 4. ki prinaša neprijetnosti, težave: negativne posledice obsevanja, suše / knjiž. negativne, temne strani življenja slabe, neprijetne 5. med. ki izraža, da iskanega ni: izid preiskave je negativen / urin je negativen ● publ. pomoč, spodbuda z negativnim predznakom oviranje, škoda, nasprotovanje; publ. on je negativna slika svojega
učitelja po lastnostih, mišljenju je popolnoma drugačen, nasproten od svojega učitelja ◊ bot. negativni fototropizem pojav, da se rastlinski organi obračajo stran od svetlobe; ekon. negativna trgovinska bilanca trgovinska bilanca z večjim uvozom kot izvozom; elektr. negativni pol elektroda za odvajanje električnega toka; negativna elektrina presežek elektronov na telesu; filoz. negativna definicija definicija, ki navaja, kaj določena stvar ni; negativna sodba sodba, ki zanikuje vsebino določene sodbe; fiz. negativni delec delec, ki se v magnetnem polju, prečnem na smer gibanja, odkloni v nasprotni smeri od dane; negativni ion negativno naelektren ion; negativni pospešek pospešek, pri katerem hitrost telesa pojema; gibanje v negativni smeri gibanje v nasprotni smeri od dane; fot. negativni film film s posnetki, na katerih so svetla in temna mesta glede na resničnost zamenjana; film za take posnetke; barvni negativni film
barvni film s posnetki, na katerih so barve glede na resničnost komplementarno zamenjane; kem. negativni element element, ki se pri elektrolizi izloča na anodi; mat. negativni predznak predznak, ki izraža, da je število manjše od nič; negativno število število, manjše od nič; med. negativni Rh faktor; rel. negativna teologija teologija, ki poudarja, da je o Bogu mogoče vedeti predvsem, kaj ni; šol. negativni učni uspeh učni uspeh z najmanj eno negativno oceno; negativna ocena ocena, ki izraža, da učenec ne obvladuje učne snovi; šport. negativna razlika v golih razlika med manjšim številom danih in večjim številom dobljenih golov; tisk. negativni tisk tisk z belimi črkami, znaki na temnejši podlagi négativno in negatívno prisl.: pisati šolsko nalogo negativno; to lahko negativno vpliva na odnose med državami; negativno naelektreni delci; negativno rešena
prošnja ♦ tisk. negativno rezana črka črka, vrezana v kovino; sam.: o njem vedo ljudje veliko negativnega ♪
- nègíben -bna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) ki se ne giblje, ne premika: biti, ležati, postati negiben; stal je negiben kot kip / negiben izraz, obraz / negibna soparica nad vasjo; negibno morje // ki se ne more gibati, premikati: negiben bolnik / negibni prsti negibljivi ● pesn. negibna noč tiha, mirna; knjiž. negibna usoda nespremenljiva; knjiž. v naše negibno življenje je prinašal razvedrilo enolično, monotono nègíbno prisl.: negibno ležati, stati; negibno strmeti v kaj ♪
- negíranje -a s (ȋ) glagolnik od negirati: negiranje narodnostnih pravic; tako stališče pomeni negiranje vseh vrednot / negiranje obstoječega stanja ♪
- nègotòv -óva -o prid. (ȅ-ȍ ȅ-ọ́) ki ni gotov: negotov izid; negotova rešitev / podatki so precej negotovi; negotova znamenja nosečnosti / živeti v negotovih časih; njegov položaj je zelo negotov / njen glas je bil drhteč in negotov; bližal se je z negotovimi koraki; ima negotov nastop ∙ publ. bil je zelo previden, ker (si) je bil uspeha negotov ni bil prepričan o uspehu; bila je še vedno negotova, kaj naj stori ni vedela nègotóvo prisl.: negotovo hoditi, odgovoriti, priznati ♪
- negoválen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za negovanje: negovalno sredstvo za ustnice / kmetijske zadruge so opravile obsežna negovalna dela po gozdovih ♪
- negováti -újem nedov. (á ȗ) 1. opravljati dela za zadovoljevanje zlasti telesnih potreb a) dojenčka: mati neguje otroke; dojenčka skrbno negujejo b) bolnika: negovati ranjence; negovala ga je v bolezni, med boleznijo / negovati stare in onemogle 2. opravljati dela, ki so potrebna za čistočo, zdravje, lepši videz telesa ali telesnega dela: negovati kožo, lase, nohte; vsak dan se skrbno neguje 3. opravljati dela za pospeševanje rasti ali povečanje pridelka: negovati sadno drevje; negovati gozd; rože skrbno neguje 4. knjiž. načrtno se ukvarjati s čim z namenom doseči čimbolj popolno podobo: negovati svojo izgovarjavo; negovati pesniški jezik // krepiti, razvijati, utrjevati: negovati otrokove sposobnosti / negovati bratstvo in enotnost naših narodov negován -a -o: pravilno negovan gozd; imela je negovane nohte; skrbno negovan otrok ♪
- negroíden -dna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na negroide: negroidne poteze / negroidna plemena / negroidna rasa ♪
- néhati -am dov. (ẹ̑) 1. izraža prenehanje opravljanja dela, opravila a) z nedoločnikom: rad bi nehal delati; nehati govoriti, peti; nehaj že nalagati v peč; ni hotel nehati žvižgati / detelja je nehala rasti / brezoseb. že včeraj je nehalo snežiti / v osmrtnicah nehalo je biti dobro srce naše mame b) publ., z orodnikom: nehati z delom; nehati z izpraševanjem nehati izpraševati / ekspr.: nehaj s to neumnostjo; nehaj s tem c) elipt.: začeli bomo tam, kjer smo včeraj nehali; tepel je konja, čeprav so mu prigovarjali, naj neha / dež je nehal; ploha je nehala; brezoseb. poglej, če je že nehalo nehalo deževati, snežiti / redko brezskrbno veselje je nehalo se je končalo // s prislovnim določilom izraža dejanje, ki se kot zadnje vključuje v kako celoto; končati: začeli so s prijaznim pogovorom, nehali pa s prepirom 2. v medmetni rabi izraža začudenje, zavrnitev: nehaj, da sta
se že ločila ● ekspr. tak, nehaj že izraža zapoved; zastar. tako je ta človek nehal umrl; star. jeza ga je nehala minila; zastar. nehati od dela nehati delati; knjiž. njegove pesmi so nehale biti zanimive niso bile več zanimive néhati se raba peša končati se: pouk se je že nehal; vsaka stvar se kdaj neha; naše veselje se je nehalo / tam se gozd neha ● se vse neha ekspr. tu se pa res že vse neha izraža nezadovoljstvo, ogorčenje; ekspr. včasih je že tako surov, da se vse neha zelo surov; ekspr. pri denarju se vse neha kadar gre za gmotne stvari, se ljudje ne menijo za prijateljstvo, sorodstvo; z malim se začne, z velikim se neha ♪
- nèhoté prisl. (ȅ-ẹ̄) izraža, da se dejanje (z)godi a) neodvisno od volje: nehote se nasmehniti, seči po kozarcu; nehote se ti mož zasmili b) brez določenega namena: nehote razžaliti; počasi, hote ali nehote se vdaš / nevede in nehote se je izdal ♪
- nèizbrísen -sna -o prid. (ȅ-ȋ) ki se ne da izbrisati: neizbrisne črte / okovi so mu vtisnili neizbrisne sledove; neizbrisno znamenje časa / ekspr. tista leta so mu ostala v neizbrisnem spominu ni jih pozabil; pren. trpljenje je vtisnilo njenemu življenju neizbrisen pečat // nepozaben: neizbrisen dogodek, vtis nèizbrísno prisl.: neizbrisno si vtisniti v spomin ♪
- nèizbrisljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) star. neizbrisen: neizbrisljivo črnilo / neizbrisljivo znamenje / prizor mu je ostal v neizbrisljivem spominu // nepozaben: neizbrisljiv vtis ♪
- nèizgovorjèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) 1. ki ni izgovorjen: neizgovorjene misli; vprašanje je ostalo neizgovorjeno / neizgovorjene besede / knjiž. neizgovorjena bolečina neizpovedana, neizražena ∙ knjiž. vznemirjal se je zaradi svojega neizgovorjenega govora nedokončanega 2. knjiž., redko prikrit, skrit: neizgovorjeni nameni; še vedno goji neizgovorjeno upanje; sam.: med njima je ostalo še marsikaj neizgovorjenega ♪
- nèizgovorljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da izgovoriti: neizgovorljiva soglasniška skupina / ekspr. ženska z neizgovorljivim imenom težko izgovorljivim ♪
- nèizoblikován tudi nèzoblikován -a -o prid. (ȅ-á) ki ni izoblikovan: telo kipa je namenoma neizoblikovano / neizoblikovani nazori; vsebinsko neizoblikovana lirika / etično neizoblikovan človek / neizoblikovana gmota brezoblična gmota ♪
- nèjéščnost -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost neješčega človeka ali živali: otrokova neješčnost jo je skrbela; neješčnost živine / neješčnost je navadno znamenje bolezni pomanjkanje teka ♪
- nejevóljnik -a m (ọ̑) knjiž. nejevoljen človek: nekateri se z menoj niso strinjali, a se nisem zmenil za te nejevoljnike ♪
- nékaj nečésa zaim., nečému, nékaj, nečém, nečím (ẹ̄ ẹ̄) 1. izraža neznano ali namenoma neimenovano stvar, pojav: nekaj ga moti pri delu; počakaj, da ti nekaj povem; še nekaj sem hotel reči, pa se ne spomnim več; njuni usodi sta si v nečem podobni; ekspr. saj bi mu nekaj rekel, pa se ne izplača / nav. ekspr., s samostalniško rabljenim pridevnikom: to je čisto nekaj drugega; videl sem nekaj lepega; nekaj malega pojesti; udaril ga je z nečim trdim; elipt. iz njegovih besed zveni nekaj kakor užaljenost / nav. ekspr., z dodatnim pojasnilom: nekaj je, kar me vznemirja; lahko bi mu omenil nekaj, česar ga je danes sram; nekaj bi vas prosil: ali bi mi hoteli pokazati pot; elipt. še nekaj: kako je z očetom 2. neustalj. izraža nedoločeno, poljubno stvar, pojav; kaj: če ti nekaj ni všeč, se kar pritoži; pravi, da nečesa podobnega še ni
videl ● ekspr. on pa je nekaj ima pomembno funkcijo; pog. on je nekaj v sindikatu ima neko funkcijo; iron. razmere v tem podjetju so nekaj boljšega slabe, neurejene; ekspr. nekaj je na teh govoricah niso čisto neutemeljene; ekspr. to bi bilo nekaj zate bi ti ustrezalo, ugajalo; ekspr. nekaj mi pravi, da se ne bo dobro končalo slutim, zdi se mi; ekspr. načrt ima nekaj v sebi je dober, primeren; ekspr. imata nekaj med seboj prepirata se; se imata rada; pog. ima nekaj s hrbtenico nima popolnoma zdrave hrbtenice; ekspr. dekle ima nekaj z njim ljubezensko razmerje; evfem. ptič je nekaj naredil se je otrebil; ekspr. ima se za nekaj boljšega za družbeno, družabno višje stoječo osebo; preg. boljše nekaj kakor nič; sam.: kaj je tisto nekaj, kar skrivaš ♪
- nékajúren -rna -o prid. (ẹ̄-ȗ) ki traja nekaj ur: hojo so nadaljevali po nekajurnem počitku; iščemo dekle za nekajurno pomoč v gospodinjstvu; nekajurna razprava; nekajurna vožnja / nekajurna vremenska napoved napoved, ki velja za nekaj ur ♪
- nekàko in nekáko tudi nekakó stil. nékako prisl. (ȁ; ȃ; ọ̄; ẹ̄) 1. izraža neznan ali namenoma neimenovan način: spor bomo nekako izgladili / nekako smo se vendar rešili iz težav // neustalj. izraža nedoločen, poljuben način; kako: ne boj se, bomo že nekako opravili tudi brez tebe 2. z izrazom količine izraža približnost: do postaje je nekako pol ure; tehta nekako sto kilogramov / bilo je nekako ob dveh zjutraj; nekako sredi leta 3. izraža nedoločeno približevanje polni stopnji povedanega: to se nam je zdelo nekako nenavadno; nekako sram ga je; nekako v zadregi je / začeli so se ga nekako bati / govoril je nekako takole 4. v zvezi s tako izraža približno podobnost: tako nekako se je godilo tudi drugim; nekako tako se mi zdi, kakor da bi govoril s tujcem; bilo je kakor blisk v temi, tako nekako 5. ekspr., navadno okrepljen izraža
rahlo omejitev: v začetku mi je nekako šlo; svoje težave še nekako prenaša / shajala sta še kar nekako ♪
- nékam prisl. (ẹ́) 1. izraža usmerjenost v neznan ali namenoma neimenovan kraj ali dosego tega kraja: nekam je treščilo; pismo sem nekam založil; šla sta nekam, bogve kam; preselil se je nekam na Štajersko / strmel je nekam v mesečno noč // neustalj. izraža usmerjenost v nedoločen, poljuben kraj ali dosego tega kraja; kam: ne vidim ga več, morda je nekam odpotoval 2. izraža nedoločeno približevanje polni stopnji povedanega: ta obraz mi je nekam znan; danes je nekam žalostna / ekspr. otrok se ga je kar nekam bal // ekspr. izraža nedoločeno preseganje polne stopnje povedanega: nekam slaboten je za ta leta; nekam dolgo ga ni domov ● ekspr. gospodar je bil še nekam, gospodinja pa skopa dobrosrčen, radodaren; pog., ekspr. pojdi nekam s svojimi šalami nehaj jih pripovedovati; pog., ekspr. šefu zmerom nekam leze mu izkazuje pretirano vdanost,
prijaznost z namenom pridobiti si naklonjenost; evfem. otroku se nekam mudi opraviti mora malo, veliko potrebo; nizko pišite me nekam s svojim tožarjenjem ne maram vas več poslušati; pog., ekspr. vse skupaj jih nekam pošlji ne meni se zanje; evfem. mika me, da bi ga nekam sunil v zadnjico; nekam tako se mi zdi, da ni zadovoljen nekako ♪
- nekatéri tudi nekatêri -a -o zaim. (ẹ̄; ē) 1. mn. izraža manjše število a) nedoločenih oseb ali stvari iz določene vrste: v nekaterih višjih krajih je padlo živo srebro precej pod ničlo; nekateri vozniki vozijo prehitro; ekspr. med udeleženci so nekatera znana imena / hišice so stale nekatere v gruči, nekatere na samem b) oseb ali stvari, ki so znane, a se nočejo, ne morejo imenovati: nekateri delavci v podjetju vidimo, da bi delovna disciplina morala biti večja; nekatera od naštetih dejstev so vredna premisleka / v samostalniški rabi, pri upoštevanju spola: nekateri so bili drugačnega mnenja; vsi so bili srečni, nekateri bolj, drugi manj; zdi se, da nekatere izmed vas niso zadovoljne; ekspr. nekaterim je pa res marsikaj dovoljeno 2. ed., star. izraža precejšnje število oseb ali stvari iz določene vrste; marsikateri: nekatero noč je
prečula ob bolnem otroku ♪
- nekatérnik -a m (ẹ̑) nav. mn., ekspr. oseba ali stvar, ki je znana, a se noče, ne more imenovati; nekateri: predstave so se udeležili le nekaterniki; nekaternikom to ne bo prav // posameznik: to znajo samo redki nekaterniki / on in še peščica nekaternikov vedno trdi svojo ♪
4.651 4.676 4.701 4.726 4.751 4.776 4.801 4.826 4.851 4.876