Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Men (401-425)



  1.      kamenjáti  -ám in kamnáti -ám nedov.) metati kamne v koga: kamenjali so pritepenega psa / kamenjati do smrti; pren., knjiž. prišel jim je pomagat, oni pa so ga kamenjali
  2.      menje  tudi kaménje tudi kámnje -a s (; ẹ̑; ) več kamnov, kamni: med rudo je tudi kamenje; kamenje pada, se usuje na cesto; metati, valiti kamenje; zasuti jamo s kamenjem; debelo, drobno, okroglo, ostro kamenje; kup kamenja / ekspr. nanj se je usul plaz, toča kamenja / drago, poldrago, žlahtno kamenje kamniekspr. ti mi že ne boš ukazoval, raje grem kamenje tolč raje grem opravljat slabo, težaško delo
  3.      menkóst  inmen kóst [mǝn] ž neskl. (á-ọ̑) star., v zvezi trden, trd kakor kamenkost zelo trden, trd: drenov les je trden kakor kamenkost
  4.      kamenodôben  -bna -o prid. (ó ō) nanašajoč se na kameno dobo: kamenodobna jama, naselbina / kamenodobno orožje
  5.      karmenáteljc  -a [tǝl] m () pog. kos mesa s kostjo s telečjega ali svinjskega hrbta; zarebrnica: kupiti karmenateljce / svinjski, telečji karmenateljc / naročil je telečji karmenateljc in solato
  6.      katehúmen  -a m (ū) rel. kdor se pripravlja na krst: sprejeti koga med katehumene; tečaj za katehumene
  7.      men  -a in -mna m (ọ̄) 1. nar. štajersko vodoraven zid pred odprtino kmečke peči: postaviti lonec na komen 2. nar. prekmursko klop ob kmečki peči: sedeti na komenu
  8.      koménda  -e ž (ẹ̑) rel. 1. najmanjša upravna enota viteškega reda: posest komende; predstojnik komende / križniška komenda // poslopje, kjer je sedež te upravne enote: zidati komendo; cerkev, grad in komenda 2. nekdaj posestvo, premoženje viteškega reda: dobiti, upravljati komendo; delavci v komendi
  9.      komendátor  -ja m () rel. upravitelj komende: maševal je komendator
  10.      koméndnik  -a m (ẹ̑) knjiž., redko komendator: imenovan je bil za komendnika
  11.      komentár  -ja m (ā) 1. besedilo, ki kaj pojasnjuje; razlaga, pojasnilo: knjiga, pesem je brez komentarja; izdati rokopis z obsežnim komentarjem / študije in komentarji o romanu / filmski komentar; komentar h glasbeni oddaji je imel avtor sam 2. obširnejše, z (avtorjevimi) pojasnili in pripombami opremljeno poročilo, sestavek: napisati, objaviti, prebrati komentar; komentar o aktualnih zunanjepolitičnih dogodkih; sestavki in komentarji / športni komentar / televizijski komentar // nav. ekspr. mnenje, stališče: tvoj komentar nas ne zanima; duhovit, tehten komentar; dogodek je povzročil vrsto komentarjev / tu je vsak komentar odveč govorjenje, pojasnjevanjeekspr. naredi hitro, pa brez komentarja izraža zahtevo, željo, ki ne dopušča ugovora
  12.      komentátor  -ja m () 1. kdor piše, sestavlja komentarje; razlagalec, pojasnjevalec: komentator Platonovih del; kritiki in komentatorji pesnitve / avtor in komentator glasbene oddaje 2. kdor obširneje, s (svojimi) pojasnili in pripombami poroča o čem; poročevalec, novinar: oddajo vodita znana komentatorja / politiki in komentatorji ugotavljajo velik uspeh konference / športni, zunanjepolitični komentator / kabine za radijske in televizijske komentatorje
  13.      komentátorka  -e ž () ženska oblika od komentator: komentatorka klasikov / radijska komentatorka
  14.      komentíranje  -a s () glagolnik od komentirati: dogodek je vzbudil živo zanimanje in komentiranje / suhoparno komentiranje besedila
  15.      komentírati  -am nedov. in dov. () 1. napisati razlage, pojasnila k čemu: komentirati knjigo, tekst; zakonik je komentiralo pet juristov; izdajo so znanstveno komentirali / avtor je oddajo sam komentiral pojasnjeval, bral spremno besedilo 2. obširneje, s (svojimi) pojasnili in pripombami poročati o čem: premiere je list sproti komentiral; reporter je odlično komentiral nogometno tekmo / komentirati aktualne dogodke in probleme // nav. ekspr. izražati (svoje) mnenje, stališče: novico so povsod živahno komentirali / vedno kaj komentira govori, pojasnjuje komentíran -a -o: znanstveno komentirana izdaja poezij; komentirana glasbena oddaja
  16.      komenzalízem  -zma m () biol. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, ki je za enega koristna, za drugega pa ne koristna, ne škodljiva: komenzalizem in parazitizem
  17.      komenzurabílen  -lna -o prid. () mat. ki se da izmeriti, izraziti z drugim; soizmerljiv: komenzurabilni količini
  18.      komplemènt  -ênta m ( é) 1. biol., med. skupina beljakovin v (krvnem) serumu sesalcev, ki sodeluje pri obrambnih reakcijah: te snovi potrebujejo za svoje delovanje komplement 2. mat. množica, ki sestavlja z drugo množico celoto
  19.      komplementáren  -rna -o prid. () knjiž. dopolnilen, dopolnjujoč: poiskal si je donosno komplementarno zaposlitev / tehnika in poezija se zdita mnogim komplementarni / ti dve državi sta z gospodarskega vidika komplementarni ♦ fiz. komplementarni barvi barvi, ki pomešani med seboj dasta belo barvo; geom. komplementarna kota kota, ki merita skupaj 90°
  20.      komplementárnost  -i ž () knjiž. lastnost, značilnost komplementarnega: integracija bo uspešna, če bo temeljila na gospodarski komplementarnosti
  21.      komplimènt  -ênta m ( é) nav. ekspr. občudovanje, pohvala, izražena komu neposredno, poklon: kompliment ji je prijal; takšnemu komplimentu ni mogla verjeti / vsi ji dajejo komplimente jo hvalijo; drug drugemu so delali komplimente / zanje je bil to velik kompliment priznanje // vljudnost, vljudnostna pohvala: to je rekel samo zaradi komplimenta / prosim za vaše mnenje, pa brez komplimentov
  22.      komplimentírati  -am nedov. () knjiž. delati komplimente: kritika je le komplimentirala, namesto da bi stvarno in odkrito ocenjevala
  23.      konfórmen  -mna -o prid. (ọ̑) knjiž. 1. ki je v skladu z družbenimi ali skupinskimi normami: človekova potreba po konformnem obnašanju, ravnanju / njegovi nazori so konformni z okoljem v skladu 2. usklajen, prilagojen: pravilnik je konformen z zakoni ◊ geogr. konformna projekcija projekcija, pri kateri ostanejo koti in oblike zemeljskega površja na karti nespremenjeni; geom. konformno upodabljanje geometrijskih tvorb upodabljanje geometrijskih tvorb, pri katerem ostanejo koti nespremenjeni
  24.      konosamènt  -ênta m ( é) trg. listina, s katero se potrjuje sprejem blaga za prevoz po morju in njegova izročitev naslovniku, nakladnica: podpisati konosament; tovorni list in konosament
  25.      konsúmen  in konzúmen -mna -o prid. () 1. knjiž. potrošniški, potrošen: konsumno blago; konsumne dobrine / konsumne potrebe 2. agr. namenjen prehrani: proizvodnja konsumnih jajc; konsumno mleko 3. v zvezi konsumno društvo, v nekaterih deželah društvo, ki preskrbuje člane s potrošnimi dobrinami: je član konsumnega društva

   276 301 326 351 376 401 426 451 476 501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA