Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Men (3.401-3.425)
- klimaktêrij -a m (é) med. doba med zrelostjo in starostjo, zlasti pri ženskah, mena: biti v klimakteriju / težave klimakterija ♪
- klimatizácija -e ž (á) 1. uravnavanje temperature, vlažnosti in menjavanja zraka v zaprtem prostoru: klimatizacija prostorov; podjetje se ukvarja s klimatizacijo tovarn / klimatizacija zraka / naprava za klimatizacijo in ventilacijo 2. teh. klimatska naprava: napeljati klimatizacijo ♪
- klimatizátor -ja m (ȃ) naprava za uravnavanje temperature, vlažnosti in menjavanja zraka v zaprtem prostoru: vključiti klimatizator ♪
- klimatizírati -am nedov. in dov. (ȋ) uravnavati temperaturo, vlažnost in menjavanje zraka v zaprtem prostoru: klimatizirati dvorano ♦ les. klimatizirati les umetno uravnavati vlažnost lesa klimatizíran -a -o: klimatizirani prostori; klimatiziran zrak; lokal je klimatiziran na 22° C ♪
- klimátski -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na klimo, podneben: kraj ima ugodne klimatske pogoje; klimatske razmere / gorsko, morsko klimatsko letovišče; je v klimatskem zdravilišču ♦ geogr. klimatski letni čas del leta s posebnimi vremenskimi značilnostmi 2. v zvezi klimatska naprava naprava, ki uravnava temperaturo, vlažnost in menjavanje zraka v zaprtem prostoru: zgradba ima klimatsko napravo; avtobusi z vgrajenimi klimatskimi napravami ♪
- klínast -a -o prid. (ȋ) 1. podoben klinu: klinast predmet / žleb klinaste oblike / ekspr. ima kratke, klinaste prste koničaste ♦ teh. klinasti jermen jermen, ki ima trapezast prerez 2. arheol. klinopisen: zarezovati klinaste znake v glinaste plošče klínasto prisl.: klinasto pristrižena bradica ♪
- klínček -čka m (ȋ) 1. manjšalnica od klin: obesiti predpasnik na klinček; lesen klinček // temu podobna stvar: pisali so s klinčki / nar. prsti so gibčno premetavali klinčke kleklje / zastar. smotko je prižgal s klinčkom vžigalico 2. redko lesen žebljiček: zabijati klinčke v podplate 3. nar. majhna priprava za pripenjanje, obešanje perila; ščipalka: vrečka za klinčke 4. redko okrasna rastlina z nasprotno stoječimi listi in dišečimi belimi, rdečimi, rumenimi, pisanimi cveti; nagelj: na oknih so cveteli klinčki; odtrgati klinček; šopek rdečih klinčkov ♦ bot. Sternbergov klinček rastlina z nizkim steblom in dišečimi, navadno rožnato rdečimi cveti, Dianthus sternbergii 5. nav. mn. posušeni cvetni popki klinčevca, ki se uporabljajo kot dišava; nageljnova žbica: dodamo še cimeta in nekaj klinčkov ♪
- klínika -e ž (í) bolnica za določeno medicinsko panogo, namenjena tudi znanstvenemu raziskovanju ter pouku: zidajo novo kliniko / zaposlen je na kliniki / dermatološka, infekcijska, interna, očesna, otroška, stomatološka klinika; klinika za čeljustno kirurgijo ♪
- klínker -ja m (í) grad. zelo trda, dvakrat žgana, tanjša opeka: fasada, obložena s klinkerjem // žgana nezmleta zmes laporja in apnenca, iz katere se pridobiva portlandski cement: mlin za mletje klinkerja; neskl. pril.: klinker zidaki; klinker ploščice ♪
- klinopísen -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na klinopis: brati klinopisne spomenike / klinopisni znaki ♪
- klišé -ja m (ẹ̑) 1. tisk. na osnovi risbe ali fotografije narejena, navadno kovinska plošča za tiskanje slik: klišeji so že izrabljeni; zamenjati kliše; gost, redek raster v klišeju / tisk s klišeja / črtni kliše s katerim se odtisnejo črte ali ploskve brez vmesnih tonov; kovinski kliše; rastrski kliše ki izkazuje poltone 2. nav. ekspr. ustaljena ali pogosto ponavljajoča se oblika česa; obrazec, vzorec: umetnost je zavrgla vse klišeje / piše po zastarelih klišejih / ta stavek je časopisni kliše; scenarij kazijo nekateri literarni klišeji ♪
- klíti klíjem nedov. (í) poganjati kal(i); kaliti: rž klije; semena klijejo // knjiž. biti, nastajati: mlada ljubezen ji klije v srcu ♪
- klítje -a s (í) glagolnik od kliti: dati semenom vlago za klitje / klitje narave ♪
- kljúč -a m (ú) 1. kovinska priprava za zaklepanje in odklepanje ključavnice: vzeti ključ iz žepa; vtakniti ključ v ključavnico; odkleniti, zakleniti s ključem; ponarejen ključ; ključ od stanovanja, hišnih vrat; šop ključev / ključ slabo odpira, ne prime / patentni ključ // takšna priprava za navijanje česa: avtomobilček ima tudi ključ / ura s ključem 2. priprava za odpiranje konzerv: s ključem odpreti škatlo sardin / ključ za odpiranje konzerv 3. priprava za odvijanje in privijanje matic in nekaterih vijakov: uporabljati ključ / te vijake je treba priviti s ključem / francoski ključ francoz / ključi za matice 4. navadno s prilastkom z dogovorom določen način, sistem, po katerem se kaj rešuje: seznaniti se s ključem za delitev dohodka / ceniki so narejeni po enotnem, zadnjem ključu / dešifrirni ključ // ekspr. kar omogoča, da se kaj doseže, razjasni, reši: najti ključ do sreče, uspeha
/ prav v tem je ključ za razumevanje, rešitev problema 5. nav. mn., nar. serpentina, vijuga: na ključih se je voz nagibal / jarek preseka pot v velikem ključu ovinku ● ekspr. jutri dobijo ključe se lahko vselijo (v stanovanje, hišo); ekspr. izročiti ključe od blagajne prepustiti blagajno in blagajniške posle; ekspr. dvakrat je obrnil ključ zaklenil; ekspr. tatove so dali pod ključ zaprli so jih v ječo; ekspr. vse ima pod ključem zaklenjeno ◊ agr. ključ odrezan del rozge ameriške trte za cepljenje z žlahtno trto; biol., min. določevalni ključ; geogr. dom v ključu dom, pri katerem so gospodarska poslopja prizidana k hiši v dveh pravih kotih; muz. ključ znak, ki določa višino not na črtovju; altovski ključ; basovski ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton mali f; G ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton enočrtni g; violinski ključ G ključ na drugi črti črtovja; ptt šifrirni ključ ali ključ šifre
znamenja iz črk, številk za sestavo ali razreševanje šifriranega besedila; teh. cevni ključ; brada ključa del ključa, ki prijemlje v ključavnico ♪
- kljúček -čka m (ú) nav. ekspr. manjšalnica od ključ: zakleniti s ključkom / naviti avtomobilček s ključkom ◊ bot. rastlina z gomolji ali korenikami ter belo rumenimi ali rdečimi cveti v socvetju; petelinček ♪
- kljúčiti -im nedov. (ú ȗ) knjiž. kriviti, upogibati: ključiti hrbet, rame; ključiti se pod bremenom / skrb ga je ključila ♪
- kljúnček -čka m (ȗ) manjšalnica od kljun: v kljunčku nese črvička ◊ bot. ptičji kljunček enoletni plevel z rumenimi cveti, Thymelaea passerina ♪
- klobása -e ž (á) 1. drobnejši valjast izdelek z navadno med seboj povezanima koncema, z nadevom iz mesa, drobovine ali drugih živil: delati, kuhati, peči klobase; cela klobasa; prekajene, sveže klobase; nekoliko premastna klobasa; odrezati kolobarček, košček klobase; pol klobase; špiljenje klobas / nadevati klobase / za malico ima klobaso in sir / krvave klobase krvavice; mesene klobase z nadevom iz mesa // kar je po obliki podobno klobasi: nadeti zeljne liste in jih zviti v klobaso / ekspr. otroku se na stegnih od debelosti delajo klobase 2. ekspr. navadno modrikasta oteklina od udarca z bičem, s palico: od udarcev so se mu delale klobase; na hrbtu ima klobase 3. tobačni listi, zviti v klobasi podobno obliko, namenjeni za žvečenje: odrezati od klobase čik / dobil je pol litra petroleja in klobaso tobaka ● slabš. kdo bo poslušal njegove klobase razvlečeno,
nezanimivo pripovedovanje; ekspr. zašpiliti klobaso vrniti se na izhodiščno mesto po drugi poti ◊ aer. klobasa vreči podobna priprava za približno ocenjevanje smeri vetra; gastr. bela klobasa; jetrna klobasa; kranjska klobasa; lovska klobasa; suha klobasa zelo posušena kranjska klobasa; zool. morska klobasa na morskem dnu živeči, klobasi podoben iglokožec, Holothuria ♪
- klobasaríja -e ž (ȋ) slabš. vsebinsko prazno, nespametno govorjenje: za klobasarije se ne menim // literarno delo, sestavek brez vrednosti: te klobasarije ne bom več bral ♪
- klobasáti -ám nedov. (á ȃ) slabš. veliko in nespametno govoriti: nehaj že klobasati; ne zna drugega kot klobasati // nizko govoriti, pripovedovati: le kaj ji klobasa / klobasati neumnosti / nekaj je klobasal o meni ♪
- klôbčič -a in klobčìč -íča tudi klôpčič -a in klopčìč -íča m (ó; ȉ í) 1. volna, motvoz, žica, zvita v kroglasto obliko: klobčič je padel, se je zakotalil po tleh / klobčič se ji je odvil, razvil / kupiti klobčič bombaža, svile / zviti volno v klobčič // ekspr., navadno s prilastkom kar je tesno, navidez neločljivo povezano: politični klobčič se je pričel odvijati / z oslabljenim pomenom: ni se mogel rešiti iz klobčiča črnih misli; zašel je v klobčič protislovij // ekspr., navadno z rodilnikom skupina, gruča: okrog njega se je zbral klobčič mladih ljudi 2. v zvezi z v izraža obstajanje, pojavljanje v kroglasti obliki pri a) živali, človeku: stisnjen je v klobčič kakor jež; kača leži zvita v klobčič / maček se je zvil v klobčič / ekspr. klobčič pri vratih se je zganil v klobčič zvita žival, človek b) predmetu, stvari: pas, zvit v klobčič / ekspr.
dim je puhal v gostih klobčičih kolobarjih ♪
- klobučárstvo -a s (ȃ) klobučarska obrt: pomen šivalnega stroja za šiviljstvo, krojaštvo, klobučarstvo / preživlja se s klobučarstvom z opravljanjem klobučarskega poklica ♪
- klôpen -pna -o prid. (ȏ) med., v zvezi klopni meningitis virusni meningitis, ki ga prenaša določen klop ♪
- klopotáti -ám in -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) 1. nav. ekspr. slišno, odsekano udarjati ob tla: cokle so klopotale po kamnitem tlaku / po kamenju klopotajo konjska kopita peketajo // dajati odsekane, navadno enakomerne glasove: štorklje so klopotale na strehi / čaplje so klopotale s kljuni; pren., ekspr. v sobi so klopotali pisalni stroji ∙ star. zobje so jim klopotali od mraza šklepetali // klopotaje premikati se: po hodniku so že zgodaj klopotali bolniki / konj je počasi klopotal naprej 2. slabš., redko govoriti, pripovedovati: ne ve, kaj klopota / klopota neumnosti klopotáje: hodil je, klopotaje s čevlji; štorklje so glasno klopotaje krožile nad hišami ♪
- klopôtniti -em dov. (ó ȏ) nav. ekspr. dati odsekan glas: zvonec je klopotnil, ko se je žival premaknila / slabš. če se mu to kdaj omeni, takoj klopotne odgovori z odsekanim glasom ♪
3.276 3.301 3.326 3.351 3.376 3.401 3.426 3.451 3.476 3.501