Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Men (2.801-2.825)


  1.      informátor  -ja m (ȃ) kdor informira; poročevalec, obveščevalec: informatorji in kritiki so kulturno javnost sproti obveščali o knjižnih novostih; ima dobrega informatorja o tej zadevi; v agenciji je zaposlenih več turističnih informatorjev / dokumentalisti in informatorji / tisk in radio sta pomembna informatorja ♪
  2.      inherénten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. neločljivo, nerazdružno povezan s čim: inherentna lastnost stvari; elementarne potrebe so večini posameznikov inherentne ♪
  3.      inhibítor  -ja m (ȋ) kem. snov, ki zmanjša učinkovitost katalizatorjev, fermentov: ti dodatki so inhibitorji, ki preprečujejo korozijo ♪
  4.      iniciálka  -e ž (ȃ) grafično poudarjena ali slikarsko okrašena (velika) začetna črka v tekstu: slikati inicialke; bogato okrašene inicialke srednjeveških rokopisov // nav. mn. (velika) začetna črka imena, priimka, začetnica: podpisati se z inicialkami; etui z inicialkami ♪
  5.      injékcija  -e ž (ẹ́) 1. vbrizganje zdravilne tekočine v žilo, mišico ali pod kožo, vbrizg: zdraviti z injekcijami; injekcija morfija proti bolečinam / dati, dobiti injekcijo / v taboriščih so ljudi ubijali z injekcijami // tekočina za tako vbrizganje: določiti dozo injekcije; zdravila v obliki tablet in injekcij / iti v lekarno po injekcije ampule s to tekočino 2. ekspr. kar se da ali naredi za trenutno olajšanje, omiljenje kakega stanja: ti problemi se ne dajo rešiti samo s finančnimi injekcijami / potreboval bi močno injekcijo poguma ◊ grad. injekcija v zemljino, gradbeni element vtisnjeno polnilo ali vezivo; med. intramuskularna, intravenozna, podkožna injekcija ♪
  6.      injektíranje  -a s (ȋ) grad. utrjevanje zemljine, gradbenega elementa z vtisnjenim polnilom ali vezivom: injektiranje zidu ♪
  7.      injicírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. med. dati zdravilno tekočino v žilo, mišico ali pod kožo, vbrizgati: injicirati kalcij / injicirati (si) mamilo 2. grad. vtisniti polnilo ali vezivo v zemljino, gradbeni element: injicirati cementno malto v zid // s tako vtisnjenim polnilom ali vezivom utrditi: injicirati nasip, zid injicíran -a -o: injicirani antibiotiki; injicirano pročelje ♪
  8.      inkáso  -a m (ȃ) 1. žarg. denar, sprejet za določeno storitev, preskrbovanje s čim, izkupiček: inkaso predstave so namenili za dobrodelne namene; z inkasom so vsi stroški poravnani; pobotnice za inkaso // prejem tega denarja: enkraten inkaso; poverjenik za inkaso 2. fin. plačilo trgovskih in finančnih listin: skrbeti za inkaso / poslati menico v inkaso; neskl. pril.: inkaso posli ♪
  9.      inkógnito  -a m (ọ̑) pri omenjanju znanih osebnosti, zlasti z javnimi funkcijami nastopanje, pojavljanje določene osebe, ne da bi bilo (javnosti) znano, kdo ta je: ministrov inkognito v letovišču / varovati svoj inkognito / redko potovati, priti v inkognitu inkognito ♪
  10.      inkógnito  prisl. (ọ̑) pri omenjanju znanih osebnosti, zlasti z javnimi funkcijami izraža, da (javnosti) ni znano, kdo določena oseba je: na letovišču je bil inkognito; potovati inkognito ♪
  11.      inkrustacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na inkrustacijo: inkrustacijski ornament / inkrustacijska tehnika ♪
  12.      inkrustírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. obrt. vstavljati, vlagati kamen, biserovino, slonovo kost: vaze so inkrustirali z diamanti // um. oblagati z boljšim materialom, zlasti kamnitim: stene so inkrustirali z marmorjem 2. knjiž. obdajati s prevleko, skorjo: apnenec inkrustira stene cevovodov; mah ob slapu se inkrustira ♦ med. rana se že inkrustira na njej se dela krasta inkrustíran -a -o: inkrustirana fasada ♪
  13.      inkvizítor  -ja m (ȋ) 1. zgod. član inkvizicije: imenovati koga za inkvizitorja; izpraševal jo je kot kak inkvizitor / veliki inkvizitor vodja španske inkvizicije 2. nav. slabš. izpraševalec, zasliševalec: inkvizitorji so hoteli vse izvedeti od nje ♪
  14.      insékt  -a m (ẹ̑) knjiž. žuželka, mrčes: strokovnjaki menijo, da prenaša to bolezen kak insekt; nevarni insekti; piki insektov ♪
  15.      inseminácija  -e ž (á) biol., vet. osemenitev, osemenjevanje: inseminacija krave ♪
  16.      inserát  -a m (ȃ) objava, obvestilo z reklamnim, propagandnim namenom, navadno v tisku; oglas: dati inserat v časopis; naročniki inseratov; inserati in reklame // krajša objava, obvestilo v časopisu v zvezi s trgovskimi posli, službo, osebnimi zadevami; (mali) oglas: dala je inserat, da išče službo, proda otroški voziček / v inseratih je brala, da iščejo korespondentko v rubriki s takimi objavami ♪
  17.      insígnije  -nij ž mn. (í ȋ) predmeti kot znamenja oblasti, časti in dostojanstva: odložiti insignije; kraljevske, škofovske, vladarske insignije; zlate insignije; insignije rektorja ♪
  18.      instrúkcija  in inštrúkcija -e ž (ú) nav. mn. navodilo, napotek (za delo, dejavnost): dati, dobiti, prejeti instrukcije; zahtevali so pismene instrukcije; instrukcija za poslovanje / aparatu so priložene podrobne instrukcije ♦ elektr. instrukcije za (elektronski) računalnik ♪
  19.      inšpiciènt  -ênta in -énta tudi inspiciènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) gled. kdor vodi potek predstave, vodja predstave: nekaj let je bil inšpicient; inšpicient je dal igralcu znamenje, naj gre na oder ♪
  20.      inštalírati  -am in instalírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. načrtno namestiti žice, cevi, naprave za določeno delovanje, zlasti v stavbah, napeljati: inštalirati elektriko, plin, telefon, vodovod / inštalirati morajo še hladilnik in pralni stroj namestiti in priključiti 2. rel. uradno postaviti, uvesti na službeno mesto, umestiti: novega kanonika je inštaliral škof 3. knjiž., ekspr. namestiti, nastaniti: gosta so inštalirali kar v dnevni sobi inštalíran in instalíran -a -o: plin je že inštaliran; za župnika je bil inštaliran pred enim mesecem; čete so inštalirane v majhnem, provincialnem mestu ♦ elektr. inštalirana moč imenska moč vseh generatorjev v elektrarni ♪
  21.      integrál  -a m (ȃ) 1. mat. funkcija, dobljena z integriranjem: računati integral; integral funkcije; meja integrala; znak integrala / določeni integral z določenima mejama; nedoločeni integral s spremenljivo zgornjo mejo 2. knjiž., redko celota, skupnost: portretno slikarstvo je z integralom vseh portretov dalo jasno podobo dobe ♪
  22.      inténcija  -e ž (ẹ́) knjiž. težnja, nagnjenje, usmerjenost: razumeti umetnikove intencije; ustvarjalne intencije; intencije mlade generacije; v delu se jasno kažejo avtorjeve intencije, da bi objektivno prikazal osrednji lik / narediti kaj iz lastnih intencij / igralci so formirali vloge po režiserjevi intenciji zamisli, konceptu // namen, namera: osnovna intencija resolucije je vzbuditi večje zanimanje za to problematiko ◊ rel. (mašna) intencija honorar za mašo, ki naj jo opravi duhovnik po plačnikovem namenu ♪
  23.      intenzíven  -vna -o prid., intenzívnejši (ȋ) 1. ki poteka, se opravlja z veliko energijo in koncentracijo: intenziven študij; igralec je presenetil publiko s svojo prepričljivo in intenzivno igro; intenzivna oblika raziskovanja; intenzivno delo, razmišljanje / glasbeno udejstvovanje dela njegovo življenje še intenzivnejše // ki teži po boljši izkoriščenosti in kvaliteti: intenzivna proizvodnja; intenzivno obdelovanje / intenzivno gospodarjenje z gozdovi / intenzivni nasadi, sadovnjaki 2. knjiž., s širokim pomenskim obsegom močen, velik: njegov vpliv je zelo intenziven; intenzivna bolečina huda; intenzivno doživetje / v tem mestu je kulturno življenje zelo intenzivno / intenzivna svetloba; rdeča barva je najbolj intenzivna izrazita ◊ agr. intenzivno poljedelstvo poljedelstvo, ki vlaga veliko dela in kapitala na enoto zemljiške površine; ekon. intenzivno gospodarstvo gospodarstvo, ki v razmerju do zaposlene delovne sile uporablja veliko kapitala; med. intenzivna nega nega bolnika s povečanim, nepretrganim medicinskim nadzorom in z najpopolnejšo (možno) obliko zdravljenja; šol. intenzivni tečaj tečaj z zgoščenim, zelo hitrim učenjem; intenzivni tečaj angleščine intenzívno prisl.: intenzivno delati, doživljati, iskati, razmišljati; intenzivno obdelana zemlja ♪
  24.      intenzivírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. delovati na kaj tako, da poteka, se opravlja z veliko energijo in koncentracijo: intenzivirati delo, proces, študij // težiti za boljšo izkoriščenostjo in kvaliteto: intenzivirati obdelovanje, proizvodnjo 2. knjiž., s širokim pomenskim obsegom večati, stopnjevati: razburjanje mu je bolečine še intenziviralo / intenzivirati kulturno življenje intenzivíran -a -o: intenziviran študij; intenzivirana proizvodnja ♪
  25.      intêren  -rna -o prid. (ȇ) 1. namenjen samo določeni skupini ljudi, zlasti v okviru ustanove, podjetja, nejaven: nekatere tovarne oblačil prirejajo interne modne revije; na interno predvajanje filma so povabili kritike in filmske delavce / podjetje je izdalo interne predpise za poslovanje / redko interna seja tajna, zaprta; interna zabava 2. ki je v zvezi z notranjimi organi: iti na interni pregled / interna klinika klinika za notranje bolezni 3. ki sodeluje v kaki skupnosti v rednem razmerju, notranji: interni in eksterni sodelavci inštituta / interni učenec učenec, ki stanuje v internatu svoje šole 4. redko ki je znotraj kake celote; notranji: obnovili bodo interni del hiše / interna oprema stavbe / knjiž. to delo je nastalo iz interne nujnosti notranje, duševne ◊ med. interne bolezni notranje bolezni; interna medicina veda o zdravljenju notranjih organov; ptt interna (telefonska) številka številka posameznega telefonskega aparata zasebne telefonske centrale; šol. interni zavod internat intêrno prisl.: problem bodo reševali interno intêrni -a -o sam.: žarg. včeraj je delal interno izpit iz interne medicine; pog. pokličite centralo in zahtevajte interno devet interno (telefonsko) številko devet; pog. zdaj se zdravi na interni na interni kliniki; obravnavati nekaj internega ♪

   2.676 2.701 2.726 2.751 2.776 2.801 2.826 2.851 2.876 2.901  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA