Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Men (251-275)



  1.      fenoménski  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko pojaven: fenomenski svet / fenomenska značilnost življenja
  2.      fermènt 1 -ênta m ( é) biol., kem. beljakovina, ki je po svoji funkciji katalizator; encim: fermenti nastajajo v živih celicah; prebavni fermenti; pren., publ. igrati vlogo fermenta napredne misli ● publ., ekspr. ves arabski svet je danes v fermentu v vrenju, gibanju
  3.      fermènt 2 -ênta m ( é) pog., ekspr., v zvezi do fermenta popolnoma, čisto: uničiti kaj do fermenta; posestvo je bilo do fermenta zavoženo
  4.      fermentácija  -e ž (á) biol., kem. spreminjanje organskih snovi z delovanjem encimov: pospešiti fermentacijo; fermentacija mleka, tobaka
  5.      fermentírati  -am nedov. in dov. () biol., kem. povzročati fermentacijo: fermentirati mleko; tobak se fermentira fermentíran -a -o: fermentirane vrste mleka
  6.      filumeníst  -a m () kdor zbira nalepke vžigaličnih škatlic: društvo filumenistov
  7.      firmamènt  -ênta m ( é) raba peša nebo, nebesni obok: zvezde na firmamentu; pren. na političnem firmamentu se je pojavila nova država
  8.      flaméngo  -a m (ẹ̑) tekst. tkanina za ženske obleke iz svetlikajočega se rejona
  9.      fótodokumentácija  -e ž (ọ̑-á) zbirka fotografij v zvezi z določenim delom, vprašanjem: knjigi je priložena obširna fotodokumentacija // zbiranje, pripravljanje take zbirke: organizirati fotodokumentacijo
  10.      fótoelemènt  -ênta m (ọ̑- ọ̑-é) fiz. priprava za merjenje osvetljenosti z električno napetostjo, ki jo povzroča ta osvetljenost
  11.      fotokrómen  -mna -o prid. (ọ̑) fiz., kem. ki spreminja svojo barvo pri različnih stopnjah osvetlitve: fotokromni materiali; fotokromno steklo
  12.      fragmènt  -ênta m ( é) 1. ohranjen ostanek kake stvaritve, navadno umetniške: pri izkopavanju so odkrili nekaj keramičnih fragmentov; fragment freske / književnost je poznal samo v fragmentih delno, ne popolnoma 2. nedokončano literarno delo: roman je ostal fragment; dramski fragment ◊ med. kos, drobec kosti
  13.      fragmentáren  -rna -o prid. () nanašajoč se na fragment: fragmentaren napis na izkopani plošči / ima fragmentarno znanje / literarno delo je fragmentarno; izbor gradiva je ostal fragmentaren fragmentárno prisl.: slika se je ohranila le fragmentarno; fragmentarno opisati dogodke
  14.      fragmentáričen  -čna -o prid. (á) fragmentaren: to literarno delo je fragmentarično
  15.      fragmentáričnost  -i ž (á) fragmentarnost: fragmentaričnost povesti, spisa
  16.      fragmentárnost  -i ž () lastnost, značilnost fragmentarnega: fragmentarnost pisateljevega dela / fragmentarnost podatkov / knjiga dela vtis fragmentarnosti
  17.      fundamènt  -ênta m ( é) nosilni del kakega gradbenega objekta, navadno v zemlji; temelj: napraviti močen fundament / kopati fundament za novo zgradbo; pren. elektrifikacija je fundament industrijskega razvoja dežele ∙ pog., ekspr. uničiti kaj do fundamenta popolnoma, čisto
  18.      fundamentálen  -lna -o prid. () osnoven, temeljen: omenjena knjiga je fundamentalno delo v tej stroki; dobiti, nuditi fundamentalno znanje / fundamentalno znanstveno raziskovanje fundamentálno prisl.: fundamentalno se razlikovati
  19.      fundamentalízem  -zma m () nazor, ki zahteva, da se kdo dosledno drži načel svoje ideologije: nasprotovati fundamentalizmu / nacionalni, rasni fundamentalizem ∙ islamski fundamentalizem versko gibanje, ki zahteva popolno zvestobo koranu
  20.      fundamentálka  -e ž () veda, ki pojasnjuje in brani osnove krščanske vere: predavanje iz fundamentalke
  21.      fundamênten  -tna -o prid. (ē) nanašajoč se na fundament: fundamentna podpora ♦ grad. fundamentna blazina
  22.      globokoúmen  -mna -o prid. (ú ū) knjiž. sposoben globoko, prodorno umevati, misliti: globokoumen kritik, mislec // ki vsebuje globoke, tehtne misli: globokoumen pogovor; globokoumne besede / globokoumni nazori
  23.      goloseménka  -e ž (ẹ̑) nav. mn., bot. cvetnice, ki nimajo plodnice, Gymnospermae
  24.      gravámen  -a m, mn. gravámina s (á) nav. mn., knjiž., redko obdolžitev, očitek, pritožba: mirno je poslušal njegova gravamina
  25.      grmênje  -a s (é) glagolnik od grmeti: sliši se grmenje; oddaljeno, zamolklo grmenje / grmenje topov ∙ preg. dosti grmenja, malo dežja če je obljub, napovedi preveč, se navadno malokatera izpolni

   126 151 176 201 226 251 276 301 326 351  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA