Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Men (226-250) 
- enakoiménski -a -o prid. (ẹ̑) ki ima enako ime: otok Krf z enakoimenskim pristaniškim mestom ♦ mat. enakoimensko število istoimensko število ♪
- enakorámen -mna -o prid. (ȃ) rel., v zvezi enakoramni križ križ, ki ima vse krake enake ♪
- endémen -mna -o prid. (ẹ̑) biol. omejen na določen kraj, določeno področje: endemne živalske vrste ♪
- endogámen -mna -o prid. (ā) nanašajoč se na endogamijo: endogamna plemena ♪
- endotêrmen -mna -o prid. (ȇ) kem. pri katerem se porablja toplota: endotermen proces; endotermna reakcija ♪
- enjambement -a [anžambmá -ja] m (ȃ) lit. pojav, da se stavek ne zaključi hkrati z verzom, ampak sega v naslednji verz, miselni prestop: izogibati se enjambementu; pogosto uporablja enjambemente ♪
- ênodimenzionálen -lna -o prid. (ē-ȃ) ki ima eno dimenzijo, razsežnost: črta je enodimenzionalna tvorba; pren. enodimenzionalni lik v drami ♪
- ênodómen -mna -o prid. (ē-ọ̄) 1. ki sestoji iz enega posvetovalnega ali zakonodajnega telesa, doma: enodomni parlament; enodomna skupščina 2. bot. ki ima moške in ženske cvete na isti rastlini: enodomna rastlina ♪
- ênoiménski -a -o prid. (ē-ẹ̑) mat., v zvezi enoimensko število količina, ki se izrazi z eno samo mersko enoto ♪
- ênoizménski -a -o prid. (ē-ẹ̑) ki poteka v eni izmeni: enoizmensko delo / enoizmenski pouk ♪
- enolómen -mna -o prid. (ọ̄) min. ki v vseh smereh enako lomi svetlobo; optično izotropen: enolomna snov ♪
- ênopoménski -a -o prid. (ē-ẹ̑) ki ima en pomen: enopomenska beseda ♪
- ênorámen -mna -o prid. (ē-ȃ) ki ima en krak, rogelj: enoramni svečnik ♦ arhit. enoramne stopnice stopnice brez podesta, ki vežejo dve etaži ali nadstropji v ravni črti ♪
- enórmen -mna -o prid. (ọ̑) knjiž. velikanski, ogromen: enormne zgradbe / enormni gospodarski uspehi ♪
- ênoseménski -a -o prid. (ē-ẹ̑) bot., v zvezi enosemenski plod plod, ki ima samo eno seme ♪
- enoúmen -mna -o prid. (ú ū) ki se da razumeti samo na en način: tekst ni vedno enoumen; enoumna definicija; enoumno vprašanje enoúmno prisl.: enoumno odgovoriti ♪
- epifenomén -a m (ẹ̑) knjiž. pojav, ki spremlja glavni pojav, sopojav: epifenomeni družbenoekonomskih tvorb ♪
- estáblišment -a m (ȃ) publ. uveljavljena plast ljudi, ki nadzoruje javno življenje in ohranja ustaljeni red v družbi: establišment je v krizi; upirati se establišmentu // navadno s prilastkom skupina ljudi, ki ima moč in vpliv v kaki organizaciji, na kakem področju: finančni, politični, univerzitetni establišment ♪
- evmenída -e ž (ȋ) nav. mn., v grški mitologiji boginja maščevanja ♪
- fenomén -a m (ẹ̑) 1. knjiž. kar se kaže in je čutno zaznavno; pojav: proučevati naravne fenomene; kraški fenomeni; fenomeni čustvenega življenja / družbeni, literarni, socialni fenomen / umetnost je zelo zapleten fenomen 2. ekspr. nenavadno, izredno sposoben človek: med svojimi sošolci je veljal za fenomen(a); suflerka je fenomen glede spomina ♪
- fenomenálen -lna -o prid. (ȃ) 1. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji: ima fenomenalen spomin; doživel je fenomenalen uspeh; fenomenalno odkritje // nenavadno, izredno sposoben: fenomenalen človek; fenomenalen dirigent 2. knjiž., redko pojaven: fenomenalni svet ♪
- fenomenalízem -zma m (ȋ) filoz. filozofska smer, ki omejuje spoznanje na pojavni svet in zanika možnost spoznanja stvari, kakršne so same po sebi ♪
- fenomenológ -a m (ọ̑) filoz. pristaš fenomenologije ♪
- fenomenologíja -e ž (ȋ) opis pojavov kakega področja: kriminalna fenomenologija; muzikalna fenomenologija; fenomenologija novodobne kulture ♦ filoz. fenomenologija po Heglu znanost o pojavnih oblikah duha v njegovem zgodovinskem razvoju; po Husserlu filozofski nazor, ki z analizo pojavov zavesti odkriva bistvo samih predmetov ♪
- fenomenolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na fenomenologijo: fenomenološka analiza / fenomenološka metoda metoda, ki reducira predmet zavesti na bistvo fenomenolóško prisl.: opazovati pojav fenomenološko ♪
101 126 151 176 201 226 251 276 301 326 
