Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Men (1.951-1.975)


  1.      dopisováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. pošiljati poročila, prispevke, navadno v časopis: dopisuje v lokalni časopis // pošiljati pismena poročila: glavnemu odboru je dopisoval v slovenščini 2. dodatno, zraven pisati: dopisovati podatke dopisováti si vzdrževati medsebojne pismene stike: prijatelja sta in si dopisujeta; redno si dopisujejo dopisujóč -a -e: zastar. dopisujoči član akademije znanosti in umetnosti dopisni ♪
  2.      doplačílen  -lna -o prid. (ȋ) ki se dobi za doplačilo: naročniki lahko prejmejo poleg rednih še dve doplačilni knjigi ♦ ptt doplačilna znamka posebna, dodatna znamka v dobrodelne namene ♪
  3.      dopolnjevánka  -e [u̯n] ž (á) uganka, pri kateri je treba besedo dopolniti z eno ali več manjkajočimi črkami, da dobi (nov) pomen: rešitve dopolnjevank ♪
  4.      dopolnjeváti  -újem [u̯n] nedov. (á ȗ) 1. dajati (k) čemu še kaj, zlasti kar manjka: dopolnjevati asortiment izdelkov; dopolnjeval je svoj referat; dopolnjevati zaloge živil ♦ mat. delati računsko operacijo, pri kateri se doda znanemu seštevancu toliko, da se dobi znana vsota // dodajati do polne mere: dopolnjevati sode / profesor dopolnjuje svojo učno obveznost na drugi šoli 2. zastar. izpolnjevati: vsak mora dopolnjevati svoje naloge dopolnjeváti se imeti take različne lastnosti, da dajo skupaj skladno celoto: prijatelja se dobro dopolnjujeta / rastlinska in živinorejska proizvodnja se dopolnjujeta; teorija in praksa se dopolnjujeta dopolnjujóč -a -e: ohranjal je tradicijo, dopolnjujoč jo z novo vsebino; dopolnjujoče besede ♪
  5.      dopréga  -e ž (ẹ̑) dodatna vprega: ker konji niso zmogli težkega bremena, smo si pomagali z doprego // žel. dodatna lokomotiva, ki potiska vlak na velikih vzponih: na postaji pod bregom so k zadnjemu vagonu pripeli doprego ♪
  6.      dopústen 1 -tna -o prid. (ú; lingv. ȗ) ki se (še) dopušča: dopusten primanjkljaj; tak odstotek vode v maslu je še dopusten; najmanjša dopustna plača; dopustna razlika v ceni ◊ lingv. dopustni stavek odvisni stavek, ki izraža dejstvo, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; dopustni veznik podredni veznik, ki uvaja dopustni stavek; teh. dopustna napetost, obremenitev ♪
  7.      doráščati  -am nedov. (á) približevati se končni stopnji rasti: njegovi otroci že doraščajo / mladina dorašča v novih razmerah; pisatelj je doraščal v razgibanem času // dobivati dokončno podobo, razvijati se: fant dorašča v moža doraščajóč -a -e: doraščajoča mladina; krmljenje doraščajočih živali; doraščajoča dekleta sanjajo o marsičem / v svojih doraščajočih letih je večkrat mislil na kmetijo; sam.: te knjige so namenjene doraščajočim ♪
  8.      doséči  -séžem dov., dosézi dosézite; doségel doségla; nam. doséč in dosèč (ẹ́) 1. z iztegnjeno roko ali s kakim predmetom priti do česa: copate so bile tako daleč pod posteljo, da jih je komaj dosegel; ne dosežem dna; otrok komaj doseže do kljuke; ne morem doseči na omaro; daj mi palico, ne dosežem z roko / vrv je prekratka, da bi dosegla do dna segla; pren. s pogledom doseči kaj; hiše z očesom ni mogel doseči 2. zvečati se do določene mere, navadno v višino: reka je dosegla kritično točko; drevo je doseglo pet metrov; v tistem času je dosegel imperij največji obseg / industrija je dosegla stopnjo, ko brez modernizacije ne bo mogla povečati storilnosti; razposajenost je dosegla vrhunec 3. s premikanjem priti kam, do česa: dekle je v hrbtnem plavanju doseglo nasprotni breg; kmalu so dosegli gozd in se skrili v njem / vlak je dosegel prve mestne hiše / zasledovalci ga bodo kmalu dosegli dohiteli in ujeli; pren. njegov glas me ni dosegel 4. s prizadevanjem, dejavnostjo priti do česa: doseči zaželeni cilj, svoj namen; dosegel je doktorski naslov; doseči visoko izobrazbo; na tekmovanju so dosegli drugo mesto; z vztrajnostjo se vse doseže; če bi bili enotni, bi lahko kaj dosegli; dosegel je, da so ga sprejeli na delo / kakšen učinek je dosegel s tem / doseči veliko hitrost // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dovršitev dejanja, ki ga določa samostalnik: doseči napredek, porast, priznanje, sporazum, uspeh; doseči soglasje z dogovorom; doseči zmago zmagati / doseči gol dati gol // priti do česa, dočakati, doživeti: dosegel je izredno čast; doseči umetniški višek, vrhunec slave / doseči visoko starost 5. v celoti opraviti, izpolniti: upamo, da bomo predvideni izvoz dosegli; doseči normo ● publ. listi dosežejo velikost dlani zrastejo do velikosti dlani; pogorje doseže višino dva tisoč metrov je visoko do dva tisoč metrov; v znanju ga ni nihče dosegel mu ni bil enak; z dobroto pri njem vse dosežeš če si z njim dober, naredi vse, kar želiš ◊ šport. dosegel je dober, rekorden čas rezultat pri hitrostnem športu; doseči pravico za vstop v finale doséžen -a -o: cilj je dosežen; dohodki, doseženi v lanskem letu; doseženi rezultati; razveljaviti doseženi sporazum; vesel je doseženega uspeha ♪
  9.      doséga  -e ž (ẹ̑) glagolnik od doseči: bojevati se za dosego ciljev; dosega zaželenega namena; dosega dobrih odnosov med obema državama / dosega sporazuma o razorožitvi ♪
  10.      doségati  -am nedov. (ẹ̄) 1. s prizadevanjem, dejavnostjo prihajati do česa: dosegati cilje; dosegati svoj namen // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, ki ga določa samostalnik: dosegati napredek, uspeh; moštvo dosega zmage 2. v celoti opravljati, izpolnjevati: dosegati normo, plan 3. biti enak, enakovreden komu: po umetniški vrednosti dosega pisatelj svoje sodobnike / konzerve nikoli ne dosegajo sveže pripravljene hrane ● ta drevesa dosegajo višino do sto metrov so visoka do sto metrov ♪
  11.      dosézanje  -a s (ẹ̄) doseganje: dosezanje ciljev, namenov / dosezanje časti ♪
  12.      dospélost  -i ž (ẹ́) 1. ekon., fin., navadno v zvezi z dolg, menica dan, termin, ko je treba plačati: dospelost dolga, menice / plačati dolg ob dospelosti 2. publ. dovršenost, popolnost: kompozicijska dospelost skladbe; tehnična dospelost ♪
  13.      dospétek  -tka m (ẹ̑) ekon., fin., navadno v zvezi z dolg, menica dospelost: dospetek dolga, menice / plačilo ob dospetku ♪
  14.      dospéti  -spèm dov. (ẹ́ ȅ) 1. knjiž. priti, prispeti: vojaki so dospeli na bojišče; dospeti do gozda; ladja dospe na cilj; hitela sta in v mesto sta dospela ravno opoldne; proti jutru smo dospeli domov / iz mesta so dospele novice; pren. moje trpljenje je dospelo do vrha; stvar je dospela do kritične točke 2. ekon., fin., navadno v zvezi z dolg, menica priti do dneva, termina, ko je treba plačati: menice so dospele; dajatev, dolg dospe v plačilo 1. januarja dospévši zastar.: dospevši do vrha, se je oddahnil dospèl in dospél -éla -o: dospeli rokopisi; plačati dospele anuitete ♪
  15.      dospévati  -am nedov. (ẹ́) 1. knjiž., redko prihajati: zrak dospeva v pljučne mehurčke 2. ekon., fin., navadno v zvezi z dolg, menica prihajati do dneva, termina, ko je treba plačati: menice dospevajo v plačilo po treh mesecih dospevajóč -a -e: počasi dospevajoči prispevki ♪
  16.      dostájati  -am nedov. (ā) zastar., navadno z nikalnico imeti dovolj česa: ne dostaja mi izurjenosti; za to delo mu ni dostajalo moči dostájati se tikati se, zadevati: kar se mene dostaja, si lahko brez skrbi; to se dostaja njegovega dela ♪
  17.      dostojánstvo  -a s (ȃ) 1. dostojanstveno vedenje, ravnanje: v vsaki situaciji je znal ohraniti svoje dostojanstvo // čast, ponos: teptati, žaliti človeško dostojanstvo; dostojanstvo osebnosti 2. visok družbeni položaj: odložil je znamenja rektorskega dostojanstva ♪
  18.      dóta  -e ž (ọ́) denar, premoženje, ki ga prinese žena v zakon: dati, obljubiti doto hčeri; ima veliko doto; za doto je dobila hišo; imela je pol milijona dote // zlasti v kmečkem okolju delež, ki ga starši namenijo, določijo vsakemu otroku: drugemu sinu je izgovoril lepo doto; fant je svojo doto porabil za študij ♪
  19.      dotácija  -e ž (á) izredna denarna sredstva, ki jih prejme organizacija, ustanova za izvršitev ali dovršitev kake naloge: dati, dobiti dotacijo; delo so podprli s posebno dotacijo; društvo se vzdržuje s članarinami in dotacijami; namenske dotacije; dotacije kulturnim ustanovam; založba je prejela dotacijo za izdajanje revije ♪
  20.      dotihotápiti se  -im se dov. (á ȃ) pritihotapiti se: kakor bi se namenil krast, se je dotihotapil k oknu ♪
  21.      dotíranje  -a s (ȋ) glagolnik od dotirati1: družbeno dotiranje izobraževanja odraslih; dotiranje ustanov; spremeniti sistem dotiranja ♪
  22.      dotís  -a m (ȋ) zal. nespremenjen dodaten natis kakega dela v okviru z avtorjem dogovorjene naklade ♪
  23.      dotléj  in dotlèj prisl. (ẹ̑; ȅ) do takrat: prišel je v kraj, ki ga dotlej še ni videl; počakaj dotlej, da se vrnejo domači; delajo vse dotlej, dokler ne dobijo zamene ♪
  24.      doumévati  -am nedov. (ẹ́) približevati se popolnemu, dokončnemu razumevanju, spoznanju: doumevati bistvo stvari; delavci so začeli doumevati, da je organizacija nujno potrebna / današnji rod pravilneje doumeva njegovo delo in pomen ♪
  25.      dovajálen  -lna -o prid. (ȃ) ki se uporablja za dovajanje: skopati je bilo treba še dovajalne kanale ♦ teh. dovajalni jermen ♪

   1.826 1.851 1.876 1.901 1.926 1.951 1.976 2.001 2.026 2.051  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA