Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Men (176-200)



  1.      dokumentáričen  -čna -o prid. (á) dokumentaren: dokumentarično gradivo / njegove ugotovitve imajo dokumentaričen pomen; razstava ima dokumentarično vrednost dokumentárično prisl.: delo dokumentarično prikazuje zgodovinske dogodke
  2.      dokumentáričnost  -i ž (á) dokumentarnost: nehotena dokumentaričnost knjige
  3.      dokumentaríst  -a m () 1. ustvarjalec dokumentarnih filmov: to je sijajen dokumentarist; film znanega dokumentarista 2. redko dokumentalist: razpisati mesto dokumentarista
  4.      dokumentárnost  -i ž () značilnost dokumentarnega: roman je dragocen tudi zaradi svoje dokumentarnosti; zgodovinska dokumentarnost umetnine
  5.      dokumênten  -tna -o prid. (ē) ki je za dokumente: tovarna dokumentnega papirja
  6.      dokumentíranje  -a s () glagolnik od dokumentirati: dokumentiranje odločbe / dokumentiranje književnosti
  7.      dokumentíranost  -i ž () značilnost dokumentiranega: delo je še posebno pomembno zaradi svoje dokumentiranosti
  8.      dokumentírati  -am dov. in nedov. () izpričati, podpreti kaj z dokumenti, utemeljiti: gradivo je treba dokumentirati; dokumentirati prošnjo, vlogo; dokumentirati podatke z risbami in grafikoni; statistično dokumentirati gospodarsko stanje / svoja proučevanja je tudi fotografsko dokumentiral; pren. to delo dobro dokumentira svojo dobo dokumentíran -a -o: predlogi so zadostno dokumentirani; razprava je obširno dokumentirana
  9.      dólmen  -a m (ọ̑) arheol. prazgodovinsko nagrobno znamenje iz velikih kamnov
  10.      doména  -e ž (ẹ̑) 1. področje ustvarjanja, delovanja: domena tega skladatelja so predvsem simfonično zasnovane oblike; osrednja domena njene igralske ustvarjalnosti so psihološko zamotane postave; reševanje teh vprašanj je postalo domena organov samoupravljanja / zdravljenja te bolezni ne smemo imeti le za domeno specialistov 2. zgod. državna ali vladarska posest, zlasti v starem in srednjem veku: kralj je živel od bogatih domen; državne domene
  11.      domének  -nka m (ẹ̑) kar je domenjeno: najin včerajšnji domenek velja; resen domenek // sestanek, zmenek: popoldne imam domenek z njim
  12.      domenítev  -tve ž () redko dogovor: zvedel je za domenitev med njima
  13.      domeníti se  in doméniti se -im se dov. ( ẹ́) dogovoriti se: domeniti se za sestanek; s starši smo se že domenili doménjen -a -o: diskutanti so bili domenjeni med seboj; za sestanek je že vse domenjeno; ekspr. torej domenjeno, dobiva se pri tebi / domenjeni znaki znaki, ki se uporabljajo po dogovoru
  14.      doménjati se  -am se nedov. (ẹ́) redko dogovarjati se
  15.      domenkováti se  -újem se nedov.) dogovarjati se: domenkovati se z delavci
  16.      doménski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na domena 2: domenska uprava; domensko posestvo
  17.      dorámen  -mna -o prid. () ki sega do ramen: doramne hlače
  18.      doraménski  -a -o prid. (ẹ̑) ki sega do ramen: imel je prevelike, skoraj doramenske hlače ♦ šport. doramenski drog drog, ki sega telovadcu do ramen
  19.      doúmen  -mna -o prid. (ú ū) zastar. doumljiv, razumljiv: to je popolnoma doumno
  20.      dvódimenzionálen  -lna -o prid. (ọ̑-) ki ima dve dimenziji, razsežnosti: ploskev je dvodimenzionalna tvorba / dvodimenzionalna umetnost; pren. dvodimenzionalno prikazovanje značajev
  21.      dvódimenzionálnost  -i ž (ọ̑-) značilnost dvodimenzionalnega: dvodimenzionalnost risbe / dvodimenzionalnost umetnosti
  22.      dvódómen  -mna -o prid. (ọ̑-ọ̄) 1. ki sestoji iz dveh posvetovalnih ali zakonodajnih teles, domov: dvodomni predstavniški organi; dvodomni parlament 2. bot. ki nima moških in ženskih cvetov na isti rastlini: dvodomna rastlina
  23.      dvóiménski  -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑) 1. mat., v zvezi dvoimensko število količina, ki se izrazi z dvema merskima enotama: zapisati vrednost z dvoimenskim številom 2. biol., v zvezi dvoimensko poimenovanje dvojno poimenovanje
  24.      dvóizménski  -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki poteka v dveh izmenah: dvoizmensko delo / dvoizmenski pouk
  25.      dvolómen  -mna -o prid. (ọ̄) min. ki v različnih smereh različno lomi svetlobo: dvolomna rudnina

   51 76 101 126 151 176 201 226 251 276  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA