Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Men (1.233-1.257)



  1.      avguštínec  -nca m () menih reda, imenovanega po sv. Avguštinu: postal je avguštinec ♦ rel. bosonogi avguštinci
  2.      a vísta  prisl. () fin. na vpogled, ob predložitvi: izplačati a vista; neskl. pril.: menica a vista menica, plačljiva ob predložitvi; a vista obveznosti bank na zahtevo takoj plačljive obveznosti
  3.      avízo  -a m () knjiž. sporočilo, obvestilo, navadno o poslanem blagu: dostaviti avizo ◊ fin. menični avizo; rad. avizo uvodna glasba h kaki redno ponavljajoči se oddaji
  4.      avríkelj  -klja m (í) bot. prijetno dišeča, trobentici podobna gorska rastlina z rumenimi cveti, Primula auricula
  5.      avspícija  -e ž (í) nav. mn., knjiž. 1. znamenje, ki kaže na potek dogodkov v prihodnosti: to so slabe avspicije zanj 2. redko pokroviteljstvo, varstvo: delo poteka pod predsednikovimi avspicijami
  6.      ávšast  -a -o prid. () ekspr. neumen, nespameten: ne bodi avšast, vzemi, če ti ponujajo; kaj se pa meniš za to avšasto žensko / ne poslušaj tega avšastega govorjenja ávšasto prisl.: avšasto se obnašati
  7.      ávtocenzúra  -e ž (-) knjiž. kontrola samega sebe pri pisanju javnosti namenjenih del, samocenzura
  8.      ávtodóm  in ávto dóm -a m (-ọ̑) tur. avtomobil, namenjen tudi bivanju: odpeljati se na počitnice z avtodomom
  9.      avtogén  -a -o prid. (ẹ̑) redko samoroden, samonikel: avtogeni in umetni pojavi ◊ teh. avtogeno rezanje; avtogeno varjenje varjenje s plamenom, ki nastaja pri zgorevanju plina v kisiku, plamensko varjenje
  10.      avtográm  -a m () svojeročni podpis znamenite osebe: dajati, deliti avtograme; lov na avtograme
  11.      avtomát  -a m () 1. tehnična naprava, stroj, ki opravlja delo brez človekovega sodelovanja: zastarele stroje v tovarni so zamenjali avtomati; steklenice polnijo z avtomati; elektronski avtomat; računski, telefonski avtomat; avtomat za zavijanje cigaret; z namestitvijo avtomatov se je produkcija zelo zvišala; dela kakor avtomat brez prestanka, enakomerno; brez misli in volje, mehaničnovoj. brzostrelka // aparat, ki kaj da ali naredi, če se spusti vanj kovanec: avtomat je prazen, ne dela; avtomat je igral stare popevke; restavracija ima poleg rulet tudi igralne avtomate; ob vhodu v trgovino visita dva avtomata za bonbone; avtomat za vozovnice, znamke 2. slabš. kdor ravna ali kaj dela brez sodelovanja volje, zavesti: razmere so naredile iz njih avtomate / osebe njegovega romana so brezdušni avtomati
  12.      ávto-móto  tudi ávtomóto neskl. pril. (-ọ̑) nanašajoč se na avtomobile in motocikle: avto-moto klub; avto-moto dirke; avto-moto društvo / Avto-moto zveza Slovenije
  13.      ávtoplášč  in ávto plášč -a m (-á) avtomobilski plašč: zamenjati avtoplašč
  14.      ávtorski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na avtorje: avtorske korekture; objava avtorskega dela / avtorski honorar; avtorska pogodba / avtorska agencija ustanova, ki se ukvarja z zastopanjem in posredovanjem avtorskih pravicbiblio. avtorsko kazalo kazalo, urejeno po imenih avtorjev; jur. avtorske pravice po mednarodnih predpisih določeno avtorjevo lastništvo pravic; avtorsko pravo pravo, ki ureja pravice avtorjev; tisk. avtorska pola enota za merjenje obsega avtorskega dela zaradi obračuna honorarja, trideset tisoč grafičnih znakov; zal. avtorski izvodi izvodi, ki jih dobi avtor ob izidu svojega dela zastonj
  15.      azaléja  -e ž (ẹ̑) okrasna zimzelena grmičasta rastlina z belimi, rumenimi ali rdečimi cveti: na vrtu imajo belo cvetoče azaleje; semenarna je uvozila večjo količino lončnih azalej ♦ bot. alpska azaleja pritlična gorska grmičasta rastlina z zimzelenimi listi, Loiseleuria procumbens; pontska azaleja zelo redka grmičasta rastlina z rumenimi cveti v gostih šopih, Rhododendron luteum
  16.      babilónski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na Babilonce ali Babilon: babilonska kultura; babilonska klinopisna pisava ∙ babilonski stolp po bibliji stolp, ki naj bi segal do neba; babilonska sužnost sedemdesetletno izgnanstvo Izraelcev v Babilonu // star., kot luteranska psovka za katoličane nesramen, razuzdan: vlačuga babilonska; prase babilonsko 2. ekspr., v zvezi z zmešnjava, zmeda zelo velik: vladala je prava babilonska zmešnjava
  17.      bábji  -a -e prid. () slabš. 1. ženski: babja radovednost; babje opravljanje / prepira so krivi babji jeziki; ekspr. to so babje čenče / ekspr. hudič babji ∙ slabš. babji gregor ženskar, babjak; ekspr. babji semenj hrupen ženski klepet; ekspr. babja vera praznoverje 2. nemožat, strahopeten: babje vedenje; ta človek je babjega srca ◊ meteor. babje poletje ali poljud. babje leto doba lepega vremena v začetku jeseni; babje pšeno zrnate snežne padavine; prisl.: čisto po babje je javkal
  18.      babúza  -e ž (ū) zastar. babura: Še ne zmeni se babuza, ko pred njo obstojim in jo začnem z očmi meriti (S. Jenko)
  19.      bacníti  in bácniti -em dov. ( á ā) zastar. brcniti: bacniti psa / bacniti kamen s poti / bacnili so ga iz šole
  20.      báči  -ja m () nar., zapostavljeni pristavek k moškemu imenu stric, striček: Postal je pri meni .. pokazal na gozd in rekel: Lacko bači, tu v tem gozdu leži milijon (M. Kranjec)
  21.      bahàt  -áta -o prid. ( ā) ki se (rad) baha: bahat in oblasten gospodar // mogočen, imeniten: ob cesti stoji bahata hiša / bahata rast trave bujna baháto prisl.: bahato govoriti
  22.      bahljáti  -ám nedov.) redko plapolati, plameneti, plamteti: ogenj bahlja
  23.      bájta  -e ž () 1. majhna, preprosta hiša: postaviti si bajto; delavska, lesena bajta // zelo majhno posestvo: priženil se je na bajto 2. zasilno, občasno prebivališče: oglarska, planšarska bajta 3. pog. hiša: sedaj ne utegne, ker zida bajto; v tej ulici so same imenitne bajte 4. žarg., v zvezi stara bajta študent z mnogo semestri: stare bajte in bruci; on je že stara bajta / kot nagovor za dolgoletnega znanca kako ti gre, stara bajta?
  24.      bakláti  -ám nedov.) goreti z močnim, zaganjajočim se plamenom: grmada pošastno bakla
  25.      bakrén  -a -o prid. (ẹ̄) 1. ki je iz bakra: bakren novec; bakrena cev, pločevina, posoda, žica 2. po barvi podoben bakru: pijanček z bakrenim nosom; bakreni lasje ◊ arheol. bakrena doba prazgodovinska doba, ki je sledila mlajši kameni dobi bakréno prisl.: sonce bakreno osvetljuje okno; bakreno rdeč obraz; bakreno rjave roke

   1.108 1.133 1.158 1.183 1.208 1.233 1.258 1.283 1.308 1.333  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA