Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Meka (5)

1.      Méka  -e ž (ẹ́) knjiž., ekspr., s prilastkom mesto, kraj, v katerem je središče kake dejavnosti: gledališka Meka ga je razočarala; Pariz, Meka slikarjev ♪
2.      méka  in mêka -e ž (ẹ́; é) nar. prekmursko močviren travnik, log: šel je domov po meki; vrbe v meki ♪
3.      mêka  in méka -e ž (ȇ; ẹ̑) ljubk. koza: naša meka se je izgubila ♪
4.      odméka  -e ž (ẹ̑) nar. odjuga: zunaj je nastopila odmeka / pomladanska odmeka ♪
5.      žmèk  žméka m (ȅ ẹ́) nar. vzhodnoštajersko lesena matica, pretaknjena skozi luknjo v tramu na vrhu stiskalnice ♪