Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Mej (110-134)


  1.      absolúten  -tna -o prid. (ȗ) 1. popoln, vsestranski: absoluten mir; absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična 2. brezpogojen, nesporen: absoluten prvak; absolutna premoč 3. neomejen, absolutističen: absolutni vladar; absolutna državna oblast ◊ filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; absolutna resnica resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura; geogr. absolutna višina višina določenega kraja nad morsko gladino; gozd. absolutna gozdna tla tla, kjer uspeva samo gozd; mat. absolutna vrednost vrednost števila neglede na predznak; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zraka; muz. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova absolútno prislov od absoluten: absolutno veljavna sodba // ekspr. poudarja trditev: to je absolutno potrebno; ima absolutno prav; absolutno ne! nikakor ne, sploh ne; sam.: povzpeti se v svet absolutnega ♪
  2.      absúrden  -dna -o prid. (ȗ) ki je v nasprotju z logiko, nesmiseln: absurden vzrok; absurdna meja; absurdna trditev; tako misliti bi bilo absurdno / rezultat se zdi na prvi pogled absurden nemogoč, neverjeten absúrdno prisl.: absurdno groteskni ton drame ♪
  3.      aglutinírati  -am dov. in nedov. (ȋ) med. sprijeti, zlepiti: serum aglutinira eritrocite / celice aglutinirajo se sprimejo, zlepijo ♪
  4.      albánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Albance ali Albanijo: albanski jezik; albanska meja ♪
  5.      àli  prisl. (ȁ) v medmetni rabi izraža veliko mero povedanega: ali smo se smejali! ali sem tekel! ali ti zna lagati! ali si natančen! ali si ti smešen! ali bo mati vesela! ali bi bil neumen, če bi dal! / iron. ali si (mi) pameten! ♪
  6.      alpínski  -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na alpinec 1: alpinska vojaška enota 2. alpinističen: alpinski klub 3. bot. ki je nad zgornjo gozdno mejo: alpinska flora ♪
  7.      apelírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. javno obrniti se na koga s pozivom ali prošnjo, pozvati: govornik je apeliral na vse udeležence, da se za stvar zavzamejo; na konferenci so apelirali na delegate, naj se organizira za to poseben odsek 2. sklicevati se na kaj: apelirati na čut pravičnosti, na razum; apeliramo na vašo politično zavednost ♪
  8.      aplikácija  -e ž (á) 1. knjiž. prenašanje na kaj, prilagoditev čemu: v dramskem ustvarjanju se je uveljavila aplikacija antičnih motivov na sodobne probleme; izpeljati je treba aplikacijo načel na konkretne primere; to je slaba aplikacija splošnega zakona na to omejeno področje 2. knjiž. uporaba, uveljavitev: poverili so mu praktično aplikacijo izdanih ukrepov; aplikacija znanstvenih izsledkov, sodobnih agrotehničnih metod v poljedelstvu 3. našit, nalepljen okrasek, zlasti na tkanini ali na usnju: našiti aplikacije; obleka z aplikacijami; aplikacija iz usnja ♦ šol. začasno nalepljen, pritrjen znak, navadno na zemljevidu ali na flanelografu ♪
  9.      arimán  -a m (ȃ) zgod. pripadnik svobodnega kmečko-vojaškega sloja pri Langobardih, zlasti v obmejnem pasu Furlanije ♪
  10.      asimilácija  -e ž (á) vključevanje v določeno okolje s prevzemanjem njegovih značilnosti, lastnosti: problem narodnostne asimilacije; asimilacija naseljencev v Ameriki; odpornost manjšine proti asimilaciji / asimilacija zamejskih Slovencev raznarodovanje // zbliževanje, izenačevanje: zaradi tesnih medsebojnih zvez je prišlo do gospodarske, duhovne in politične asimilacije; močna kulturna asimilacija med doslej tujima svetovoma / končal je svojo politično asimilacijo prilagajanje ◊ biol. sprejemanje in spreminjanje hrane v organizmu lastne sestavine; usvajanje, prilikovanje; lingv. prilagoditev ene vrste glasov drugi, prilikovanje; ped. spajanje novih spoznanj s starimi ♪
  11.      atribúcija  -e ž (ú) nav. mn., jur. pristojnost, kompetenca: odločali so v mejah svojih atribucij ♪
  12.      avt  in out -a [áu̯t] m (ȃ) šport. prostor za mejno črto igrišča: žoga je padla v avt; metanje iz avta / žarg. sodnik je zapiskal avt s piskom naznanil, da je žoga padla v ta prostor ♪
  13.      avtokracíja  -e ž (ȋ) politična ureditev, v kateri ima neomejeno, samovoljno oblast en človek ali majhna skupina, samodrštvo: vzpostaviti avtokracijo; borili so se proti avtokraciji; samoodločba narodov je negacija avtokracije; pren. avtokracija v podjetju ♪
  14.      avtokrát  -a m (ȃ) oblastnik, ki ima neomejeno, samovoljno oblast, samodržec: državi je vladal avtokrat // ekspr. oblasten, samovoljen človek: mlajši so ga imeli za avtokrata ♪
  15.      bajáco  in bajázzo -a [-aco] m (ȃ) na poseben način oblečen komedijant, burkež: smejati se bajacu; za pusta je bil maskiran kot bajaco ♪
  16.      bákhovski  -a -o prid. (ȃ) tak kot pri bogu Bakhu: njegova smejoča se bakhovska glava ♪
  17.      banávz  -a m (ȃ) slabš. neotesanec, omejenec: imeli so ga za starokopitneža, banavza in filistra ♪
  18.      banávzarski  -a -o prid. (ȃ) slabš. neotesan, omejen: ta oseba v komediji je banavzarska / banavzarski smeh ♪
  19.      banávzarstvo  -a s (ȃ) slabš. neotesanost, omejenost: smešil je zaostalost in banavzarstvo ♪
  20.      banovínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na banovino: banovinske meje / banovinski uradnik ♪
  21.      bariêra  -e ž (ȇ) 1. pregrada, ovira, zapora: postaviti, preskočiti bariero / pred plezalcem se dviga bariera stene; pren. odpraviti carinske bariere; rušiti bariere tradicij 2. mejna črta pri dvobojih: postaviti se deset korakov od bariere ♪
  22.      bêbast  tudi bébast -a -o prid. (é; ẹ́) 1. duševno nerazvit, slaboumen: rodila je bebastega otroka / bebast obraz, smeh 2. redko bedast: kako si bebast; bebasta načela / ti butica bebasta! bêbasto tudi bébasto prisl.: bebasto se smejati ♪
  23.      bêbec  tudi bébec -bca m (é; ẹ̄) 1. duševno nerazvit, slaboumen človek: bebec je buljil predse s praznimi očmi; otrok je bebec od rojstva 2. slabš. omejen, neumen človek: s tem bebcem ne maram več imeti opravka; ti bebec! ● ekspr. ne delaj se bebca ne kaži se neumnega, ne pretvarjaj se; ekspr. imeti koga za bebca norčevati se iz koga ♪
  24.      bedák  -a m (á) ekspr. omejen, neumen človek: ne verjamem, saj nisem bedak / kot psovka molči, bedak ∙ ekspr. ne bom ti za bedaka ne pustim, da bi se norčeval iz mene; ne pustim, da bi me goljufal; ekspr. imeti koga za bedaka norčevati se iz koga ♪
  25.      bedákinja  -e ž (á) ekspr., redko omejena, neumna ženska ♪

   1 10 35 60 85 110 135 160 185 210  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA