Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Mej (1.085-1.109)


  1.      principát  -a m (ȃ) zgod. vladavina s skoraj neomejeno oblastjo rimskega vladarja od cesarja Avgusta do Dioklecijana: doba principata ♪
  2.      principiálnost  -i ž (ȃ) knjiž. načelnost: omejevati se le na teoretično principialnost / principialnost politike ♪
  3.      prioráti  -ôrjem in -órjem dov., priôrji priorjíte; priorál (á ó, ọ́) 1. z oranjem priti: priorati do meje, na konec njive 2. dodatno, zraven zorati: na robu njive je prioral še eno brazdo / prioral (si) je dve brazdi sosedovega sveta ♪
  4.      pripalíti  in pripáliti -im, in pripáliti -im dov. (ȋ á; á) 1. star. prismoditi: pripaliti žgance; jed med kuhanjem mešamo, da se ne pripali 2. zastar. prižgati: pripaliti svečo / pripaliti (si) cigareto 3. zastar. udariti: pripalil ga je z gorjačo pripáljen -a -o 1. deležnik od pripaliti: pripaljen fižol 2. zastar. neumen, omejen: fant je malo pripaljen / kaj si pripaljen ♪
  5.      pripréti  -prèm dov., pripŕl (ẹ́ ȅ) 1. ne popolnoma zapreti: pripreti vrata / pripreti usta, veke / pripreti dežnik / pripreti knjigo / pripreti gorilnik 2. pri zapiranju stisniti med prilegajoča se dela: pripreti komu nogo, torbo; pripreti koga z vrati; s predalom si pripreti prste 3. jur. začasno odvzeti prostost zaradi kazenskega postopka: pripreti osumljenca; pripreti za en teden ● ekspr. žirija je priprla eno oko ni ravnala strogo, načelno ◊ čeb. pripreti matico za določen čas ji preprečiti ali omejiti zaleganje pripŕt -a -o: priprta vrata ∙ publ. pogajalci so pustili vrata za nadaljevanje pogovorov priprta niso onemogočili nadaljevanja pogovorov; sam.: izpustiti priprte ♪
  6.      prirézati  -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z rezanjem skrajšati: sadiki prirezati korenine in veje; prirezati konju rep / prirezati komu brke, lase pristriči // z rezanjem izoblikovati konec kakega predmeta: prirezati čep; prirezal si je gosje pero in začel pisati / poševno prirezati konce desk 2. z rezanjem dati čemu določeno obliko, velikost: strešno lepenko je prirezal natančno po velikosti podlage; prirezati tapete // ročno ali strojno popraviti kroj, ukrojenost česa: ukrojiti in prirezati / prirezati usnje za torbice ukrojiti ● pog. prirezati komu peruti omejiti, onemogočiti mu dejavnost, svobodo; pog., ekspr. po poti (jo) prireže sosed pride ◊ vet. prirezati parklje obrezati prirézan -a -o: deklica s kratko prirezanimi lasmi; ostro prirezano gosje pero ♪
  7.      prisékati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. s sekanjem skrajšati: prisekati vršičke smrek; poševno prisekati kol ♦ gozd. prisekati drevo odsekati mu vrh; vet. prisekati psu rep na kratko odrezati, odsekati 2. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo hitro priti: mimo jo je prisekal mlad fant / kmalu jo je prisekal nazaj prisékan -a -o: pes s prisekanim repom ∙ čevlji s prisekanimi kapicami spredaj ravnimi ♦ geom. prisekana piramida telo, ki ga omejujeta dva vzporedna, različno velika mnogokotnika in plašč ♪
  8.      priskúten  -tna -o prid. (ú ū) ekspr. neprijeten, zoprn: priskuten človek / taki opravki so mi priskutni; imeti priskutne navade; že misel na to mi je bila priskutna // nenaraven, izumetničen: pozdraviti s priskutno vljudnostjo; priskutno govorjenje, vedenje priskútno prisl.: priskutno se smejati ♪
  9.      pristáviti  -im dov. (á ȃ) 1. postaviti zraven česa: pristavil je stol k mizi in sedel / k mizi v jedilnici so pristavili še mizo iz kuhinje / pristavil je stolček, da bi dosegel knjige na polici / pristaviti lestev k steni prisloniti; pristavil je pletenko k ustom in pil dal 2. dati zlasti posodo na določeno mesto z namenom, da se kaj kuha, greje: pristaviti lonec z vodo; elipt. pristaviti za kavo lonec z vodo / fižol je že zjutraj pristavila dala kuhat; pristaviti za kosilo začeti kuhati kosilo 3. dodatno, zraven povedati: hotela je še nekaj pristaviti, a se je premislila; smeje se je pristavil, da tega še ni slišal; danes je sitna, pristavi mož / urednik je pod črto pristavil, da se s tem ne strinja pripisal 4. zastar. ustaviti, zadržati: ni bilo vremena, ki bi jih pristavilo / pristavili so se v gostilni ob poti ● ekspr. on zna vedno o pravem času pristaviti svoj lonček pri čem tudi zase poiskati korist; pridružiti se čemu, kar je v danem položaju najbolj koristno; tudi on je pristavil svoj podpis se je podpisal pristávljen -a -o: pristavljena jed; lestev ni bila pristavljena ♪
  10.      pristójnost 1 -i ž (ọ̄) z zakonom dana pravica in dolžnost opravljati kako (pravno) dejanje, odločati o čem: dobiti večjo pristojnost; določiti pristojnosti delavskega sveta; preseči svojo pristojnost; prenos pristojnosti od enega organa na drugega / to ne spada v mojo pristojnost o tem ne odločam jaz / republiške, zvezne pristojnosti; zakonodajne pristojnosti ♦ jur. krajevna pristojnost sodišča, upravnega organa ki je po zakonu omejena na določeno območje; sodna pristojnost dejstvo, da o določeni zadevi odloča sodišče; stvarna pristojnost glede na predmet, zadevo; upravna pristojnost dejstvo, da o določeni zadevi odloča upravni organ ♪
  11.      pristójnost 2 -i ž (ọ́) zastar. spodobnost, dostojnost: zabavali so se v mejah pristojnosti ♪
  12.      pristójnosten  -tna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na pristojnost1: določiti pristojnostne meje ♦ jur. pristojnostni spor spor o pristojnosti ♪
  13.      pristríči  -strížem dov., pristrízi pristrízite; pristrígel pristrígla (í) 1. s striženjem skrajšati: pristriči lase, nohte; pristriči kokošim peruti / pristriči živo mejo / pristriči travo 2. ekspr. zmanjšati, omejiti: dobičke, dohodke so zelo pristrigli; pristriči dotacije za industrijo / pristriči osnutek zakona skrajšati ● pog. direktorja so precej pristrigli mu zmanjšali oblast, veljavo; ekspr. pristriči komu jezik zmanjšati njegovo odrezavost, pikrost; pog. pristriči komu peruti omejiti, onemogočiti mu dejavnost, svobodo pristrížen -a -o: pristriženi brki ♪
  14.      pritihotápiti  -im dov. (á ȃ) skrivaj, na nedovoljen način prinesti, spraviti a) čez državno mejo: pritihotapiti kavo, orožje b) kam sploh: pritihotapiti igrače v šolo pritihotápiti se ekspr. skrivaj, neopazno priti: pritihotapiti se do vrat, na dvorišče, po drevoredu; pren. v srce se mu je pritihotapila zavist pritihotápljen -a -o: pritihotapljena mamila ♪
  15.      pritrdílo  -a s (í) 1. priprava za pritrjevanje: pritrdila za plošče 2. redko pritrditev, strinjanje: pritrdilo in zanikanje / brez njegovega pritrdila ne smejo nič ukreniti privolitve, soglasja ♪
  16.      privatízem  -zma m (ȋ) omejitev na zasebno življenje: očitati komu privatizem / privatizem romantičnih pesnikov ♪
  17.      privatizêrski  -a -o prid. (ȇ) nav. slabš. ki teži k omejitvi na zasebno življenje: privatizerska miselnost ♪
  18.      privatizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) nav. ekspr. družbeno, kolektivno spremeniti v privatno: skupina študentov je časopis privatizirala / privatizirati kadrovsko politiko privatizírati se omejiti se na zasebno življenje: popolnoma se je privatiziral ♪
  19.      privátništvo  -a s (ȃ) nav. ekspr. omejitev na zasebno življenje: očitati komu privatništvo ♪
  20.      privoščljív  -a -o prid. (ȋ í) ki drugemu privošči, navadno kaj slabega, hudega: zloben in privoščljiv človek; bila je privoščljiva / privoščljiv nasmeh, pogled privoščljívo prisl.: privoščljivo se smejati ♪
  21.      privoščljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost privoščljivega človeka: ni poznal privoščljivosti in škodoželjnosti / v njegovih besedah je bilo nekaj privoščljivosti / nasmejal se je iz privoščljivosti ♪
  22.      prízma  -e ž (ȋ) 1. geom. telo, ki ga omejujeta dva vzporedna, skladna mnogokotnika in plašč: izračunati prostornino prizme; višina prizme / četverostrana prizma; kvadratna prizma ki ima za osnovno ploskev kvadrat; pokončna prizma katere stranske ploskve stojijo pravokotno na osnovno ploskev; pravilna prizma ki ima za osnovno ploskev pravilni mnogokotnik ♦ fiz. (optična) prizma iz stekla ali druge prozorne snovi, ki se uporablja za lom ali razklon svetlobe 2. publ., s prilastkom način, izhodišče: prizma takratnega gledanja ne ustreza tej umetniški podobi / pogledati stvari skozi objektivno prizmo objektivno; ocenjevati kaj skozi prizmo današnjega okusa po današnjem okusu ♪
  23.      priznáti  -znám dov. (á ȃ) 1. z besedo, kretnjo izraziti, da je osebek storilec tega, česar je obdolžen: obtoženec je dejanje priznal; priznati krajo, zločin; priznal je, da je zažgal hišo; priznati po mučenju / priznam, da sem to storil // strinjati se, da kako dejstvo pri osebku v resnici obstaja: priznati napako, poraz; ni hotel priznati, da tega ne zna; odkrito si priznati nesposobnost / moram priznati, da tega ne vem / priznati očetovstvo // narediti, da kako osebno dejstvo izve kdo drug: priznal ji je ljubezen; drug drugemu sta priznala strah 2. izraziti, imeti prepričanje, da kaj je, obstaja: priznati eksistenco boga; prizna samo to, kar fizično zaznava / ne prizna potrebe po duhovnosti // izraziti mnenje, da kako pozitivno dejstvo obstaja pri kom: priznati komu prvenstvo v čem; priznati mu spretnost pri reševanju problemov; treba mu je priznati, da je prizadeven ∙ ekspr. priznati komu mesto, ki mu gre pravilno, ustrezno koga oceniti, ovrednotiti 3. izraziti strinjanje z zakonitostjo, veljavnostjo česa: priznati novo državo, vlado; priznati spremenjeno mejo / priznati izpit, spričevalo; priznati učbenik / priznati kak nauk / priznati avtoriteto koga // izraziti mnenje, da je kdo pomemben, zaslužen: priznati umetnika / priznati umetniško delo 4. izjaviti, da je kdo upravičen do česa: priznati delavcu dodatek za ločeno življenje / priznati narodu pravico do samoodločbe 5. v zvezi z za izjaviti, da je kdo to, kar izraža določilo: priznal ga je za sina / priznati kaj za dobro, pravilno priznán -a -o 1. deležnik od priznati: priznana tatvina; v določeni družbi priznane vrednote; učbenik uradno ni priznan ♦ šol. priznana izobrazba izobrazba, ki se prizna na osnovi izkušenj brez ustreznega šolanja 2. ki ima ugled, veljavo: priznan strokovnjak; hotel s priznano kuhinjo / priznana oddaja ♪
  24.      prodája  -e ž (ȃ) glagolnik od prodati ali prodajati: prodaja blaga; za prodajo namenjeni izdelki; nakup in prodaja / prodaja na debelo, na drobno / dati kaj v prodajo; publ. blago gre dobro v prodajo se dobro prodaja; vstopnice so že v prodaji // prodajni oddelek: šef prodaje ♦ ekon. komisijska prodaja; prosta prodaja količinsko neomejena prodaja vsakemu kupcu ♪
  25.      prográm  -a m (ȃ) 1. skupek nalog, del, ki se določijo za uresničitev: določiti, uresničiti program; sprejeti kako nalogo, zahtevo v program; knjižni program založbe; program organizacije, vlade; program reform / program te šole je zahteven / raziskavo tega vprašanja si je postavil za življenjski program / raziskovalni program; vesoljski program 2. skupek del, nastopov, oddaj, ki se določijo za uresničitev kot določena celota; spored: napovedati program; gledališče je delo uvrstilo v svoj program; program cirkusa, koncerta; program radia, televizije; program tekmovanja, zborovanja / dnevni, tedenski program radia // kar nastane z uresničevanjem takega skupka ali kake njegove enote: poslušati, posneti program; cirkuški program / obrniti gumb radijskega sprejemnika na drug program / prvi, tretji radijski program // s predlogom, s širokim pomenskim obsegom izraža uresničitev, uresničevanje določene enote takega skupka del, nastopov, oddaj glede na čas: v kinu je na programu ljubezenski film; ob torkih zvečer je na programu zabavna glasba / igro so morali umakniti s programa 3. besedilo, zapis takega skupka nalog, dejanj, oddaj: natisniti, prebrati program / objavljati kinematografski, radijski program v časopisu / kupiti gledališki program / raztrgati program 4. skupek dejanj v določenem zaporedju, ki jih naprava opravi sama: program robota, semaforja; pralni stroj s petnajstimi programi / program ožemanja perila / avtomatski, ročni program // elektr. urejen spisek instrukcij, ki določa vrsto in zaporedje operacij, potrebnih, da (elektronski) računalnik reši nalogo: izdelati program; v računalnik vloženi program / krmilni, nadzorni, servisni program / računalniški program 5. skupek vrst izdelkov, ki imajo določeno skupno lastnost: tovarna je svoj program prilagodila potrebam trga / elementi pohištvenega programa / kuhinjski program; sestavljivi program program pohištva, katerega elementi se lahko sestavijo v poljubno velike enote ali nize ● ekspr. pogovarjanje je bilo edini program dneva opravilo, zabava; vse gre po programu po načrtu; pog. to leto imamo v programu nov vrtec določeno je, da se zgradi nov vrtec; pog. kaj imaš v programu za danes popoldne kaj nameravaš delati, početi ◊ ekon. investicijski program; jur. Program Združenih narodov za razvoj ustanova Združenih narodov za pomoč državam v razvoju; šol. učni program predmetnik in učni načrt; šport. mednarodni plesni program program za mednarodna plesna tekmovanja, obsegajoč določeno število standardnih in latinskoameriških plesov; obvezni program časovno omejena celota obveznih likov pri umetnostnem drsanju; prosti program poljubno izbrana, po glasbi sestavljena in časovno omejena celota likov pri umetnostnem drsanju ♪

   960 985 1.010 1.035 1.060 1.085 1.110 1.135 1.160 1.185  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA