Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Me (32.102-32.126)


  1.      vlásovec  -vca m (ȃ) med drugo svetovno vojno pripadnik iz sovjetskih vojnih ujetnikov sestavljenih enot sovjetskega generala Andreja Vlasova, ki se je predal nemškemu okupatorju: vlasovci so ga ubili; oddelek vlasovcev ♪
  2.      vlasúlja  -e ž (ú) zastar. lasulja: nositi vlasuljo ◊ zool. voščena vlasulja bledorumen morski ožigalkar z valjastim telesom in številnimi lovkami; voščena vetrnica ♪
  3.      vlážen  -žna -o prid., vlážnejši (á ā) 1. ki je (delno) pokrit z manjšo količino tekočine, zlasti vode: vlažen asfalt, tlak; vlažen od potu, rose // ki je prepojen z manjšo količino tekočine, zlasti vode: vlažen robec; vlažna mivka; vlažna stena; perilo je še vlažno // ekspr. znojen: obrisati si vlažno čelo; od strahu vlažne dlani // ekspr. solzen: od ganjenosti vlažne oči / odgovarjati z vlažnim glasom 2. ki ima precej vlage: vlažen gozd, travnik; zemlja je še vlažna; vlažna tla / vlažen mraz, veter, zrak / noči so bile precej vlažne / vlažen prostor // pri katerem padavine presegajo izhlapevanje: vlažen letni čas, mesec; vlažno podnebje 3. med. pri katerem se pojavlja izcedek: vlažni ekcem; vlažna gangrena ◊ alp. vlažni plaz plaz vlažnega snega, ki v zaplatah pada ali drsi v dolino vlážno prisl.: oči se mu vlažno svetijo; vlažno topel prostor / v povedni rabi zunaj je bilo vlažno; sam.: ta rastlina dobro uspeva na vlažnem ♪
  4.      vlážnost  -i ž (á) 1. lastnost vlažnega: vlažnost rok je lahko znak bolezni 2. vlaga: vlažnost se širi po ometu; opeka vpija vlažnost iz zemlje / te rastline uspevajo v krajih z zadostno zračno vlažnostjo ◊ meteor. absolutna vlažnost množina vodne pare na 1 m3 zraka; relativna vlažnost razmerje med absolutno vlažnostjo in največjo mogočo absolutno vlažnostjo pri določeni temperaturi ♪
  5.      vlážnosten  -tna -o prid. (á) nanašajoč se na vlažnost: temperaturne in vlažnostne spremembe / v takih vlažnostnih razmerah žito hitreje zori ♪
  6.      vléči  vléčem nedov., vléci vlécite in vlecíte; vlékel vlékla (ẹ́) 1. s silo, usmerjeno proti sebi a) povzročati premikanje česa za seboj, k sebi: ena lokomotiva vleče, druga potiska; vol vleče plug; konj dobro vleče / z avtomobilom vleči prikolico / vleči plezalca navzgor b) z določenim namenom delovati na kaj: otrok vleče mater za krilo; vleči vrv zvonca 2. s silo, usmerjeno proti sebi, premikati kaj tako, da se stalno dotika podlage: lažje zavoje je nosil, težje pa vlekel / za seboj je vlekel dolgo ogrinjalo 3. premikati kaj po površini: vleči čopič po platnu / vlekel je s prstom po mizi in pisal črko t 4. s črtanjem delati: vleči črto od pike do pike 5. spravljati kaj iz česa, s česa, navadno s silo: vleči trsko iz prsta; vleči zamašek iz steklenice; vleči prt z mize / ekspr. vlekel je stvari iz torbe jemal 6. s prislovnim določilom s sunkovitimi gibi spravljati kaj na drugo mesto, v drug položaj: vleči zavese narazen; vlekel si je kapuco na glavo / ekspr. vleči obleko nase hitro se oblačiti / kot opozorilo na vratih vleci 7. z delovanjem sil v nasprotnih smereh povzročati, da kaj doseže a) večjo, največjo dolžino: vleči gumijasto cev b) večjo, največjo površino: vleči tkanino / vleči testo 8. ekspr. s težavo nositi: prijela je kovček in ostalo prtljago in vse skupaj vlekla v sobo // z oslabljenim pomenom, s prislovnim določilom izraža, da je pri osebku kaj, s čimer razpolaga; nositi: kaj vse vleče na počitnice: medveda, punčko, pajaca 9. navadno z močnimi vdihi zajemati in spravljati vase: vleči dim iz cigarete / vleči cigareto, cigaro, pipo / ekspr. vleči sapo vase globoko vdihavati 10. ekspr. sesati: mladič je zadovoljen vlekel / vleči dudo 11. ekspr. piti (alkoholne pijače): steklenica je šla iz rok v roke in vsak je dolgo vlekel / pog. rad ga vleče 12. nav. 3. os. gibati, premikati se z enega področja na drugo zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi; pihati: hladno vleče; zunaj precej vleče / ves dan je vlekel veter / zapri vrata, pod noge mi vleče čutim hlad, premikanje hladnega zraka okrog nog 13. odvajati dim: ko so prvič zakurili, dimnik ni vlekel; peč je le začela vleči 14. nav. ekspr. povzročati, da traja kaj dalj časa: poročanje o dogodku je zelo vlekel / godbeniki so nekoliko vlekli prepočasi igrali 15. ekspr., s prislovnim določilom spravljati koga kam, navadno brez njegove privolitve: vlekel je otroka z igrišča v hišo / navezanost na dom ga vleče stran; nekaj me je vleklo k potoku / brezoseb. zelo ga vleče v planine / ni postal pravnik, srce ga je vleklo h glasbi 16. ekspr. zavajati v zmoto, varati: zdaj me boš še ti vlekel; pošteno ga je vlekel 17. ekspr. vzbujati pri kom zanimanje: grad vleče turiste; morsko dno ga najbolj vleče // vzbujati pri kom pozitiven, naklonjen odnos: tako branje me vleče 18. pog. dobivati, prejemati: za to delo vleče lepo plačo / pri sodelovanju vleče dobiček 19. ekspr., v zvezi z na imeti zelo majhno mero lastnosti, ki jo izraža dopolnilo: papir vleče na rumeno; vino vleče na kislo 20. ekspr. težko živeti, prebijati se: kako živite? Vlečemo; nekako še vlečemo 21. metal. s spravljanjem skozi votlico zmanjševati presek: vleči palico, žico / vleči aluminij, jeklo ● ekspr. z njegovim prihodom je začel vleči drug veter razmere so se spremenile; ekspr. vsako besedo so morali vleči iz njega ker je bil molčeč, so ga morali vsako stvar posebej vprašati; ekspr. spet vleče nekdanje doživljaje na dan se jih spominja, pripoveduje o njih; ekspr. dreto vleči smrčati; ekspr. vleči harmoniko igrati na harmoniko; star. vleči koga skozi zobe, po zobeh opravljati, obrekovati; ekspr. vleči koga za nos varati ga; pog. ker se ne moremo dogovoriti, kdo naj gre, bomo vlekli listke žrebali z listki; ekspr. komaj vleče noge za seboj od utrujenosti, slabosti zelo težko hodi; ekspr. nihče te ne bo za lase vlekel tja te spravljal proti tvoji volji, zelo silil; star. nezrelo sadje vleče usta skupaj povzroča trpek okus; ekspr. vleči vodo na svoj mlin govoriti, delati v svojo korist; ekspr. od jutra do noči je vlekel žago žagal; ekspr. vleči na uho, ušesa prisluškovati; ekspr. eni vlečejo za tri, drugi postopajo brez dela zelo delajo, se trudijo; ekspr. v teh krajih vlečejo po dolenjsko govorijo, izgovarjajo; žarg. motor dobro vleče deluje; preg. besede mičejo, zgledi vlečejo ◊ etn. vleči ploh šega, da mora tisti, zlasti dekle, ki se je nameraval poročiti, a se ni, na pepelnično sredo vleči ploh skozi vas; obrt. šiv vleče povzroča gubanje tkanine vléči se 1. zaradi gostosti, lepljivosti pri vlivanju, raztegovanju oblikovati se v nitasto, trakasto plast: med, sirup se vleče; stopljen sir se vleče; vleči se kot testo 2. s prislovnim določilom premikati se, stalno dotikaje se podlage: obleka se je vlekla za njo; vajeti so se vlekle po tleh 3. ekspr., navadno s prislovnim določilom počasi se premikati, navadno v daljši vrsti: po cesti so se vlekli vozovi / od juga se vlečejo oblaki 4. ekspr., navadno s prislovnim določilom s težavo hoditi: konj se je klecaje vlekel čez potok / počasi se je vlekel v svojo sobo 5. ekspr. biti, obstajati, navadno v obliki črte: razpoka se vleče čez vso steno; pot se vleče navkreber 6. ekspr. po dolgem se razprostirati: vas se vleče ob vznožju gorovja 7. ekspr. trajati, potekati, navadno dalj časa: bolezen se je vlekla; priprave za izdajo časopisa so se vlekle pol leta / dan se je zelo vlekel je počasi mineval 8. ekspr. zavzemati se, posredovati: na sestankih se vedno vleče za delavce / vleče se za denar, kot da mu gre za življenje ● kaj se vlečeš kot megla počasi, leno hodiš; ta misel se kot rdeča nit vleče skozi vse pesnikovo delo se pojavlja kot bistveni sestavni del vlekóč -a -e: otrok uhaja naprej, vlekoč mamo za roko vléčen -a -o: vlečeno vozilo / vlečena žica; vlečeno jeklo; vlečeno testo ♪
  7.      vlečljívost  -i ž (í) lastnost vlečljivega: vlečljivost medu ♦ agr. bolezen vina, pri kateri je vino gosto tekoče in navadno vsebuje malo kisline ♪
  8.      vlèk  vléka m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od vleči: vlek mreže po rečnem dnu 2. gibanje, premikanje zraka po kanalih, vodih zaradi razlik v temperaturi, tlaku: uravnavati vlek; dober, slab vlek; vlek v dimniku, jašku / zračni vlek 3. navt. manjši ladji ali splavu podobno vozilo brez lastnega pogona za prevoz tovora po reki: vlačilec vleče dva vleka / rečni vlek ◊ teh. naravni vlek pokončni vlek zaradi razlik v temperaturi; umetni vlek povzročen s kako pripravo, ventilatorjem ♪
  9.      vléka  -e ž (ẹ̑) 1. glagolnik od vleči: vleka poškodovanega vozila; vleka s konjem; vrv za vleko 2. navadno s prilastkom kar kaj vleče (za seboj): jadralno letalo se je odpelo od vleke 3. ed., žel., navadno s prilastkom naprave, ki omogočajo vožnjo vlaka: dizelska vleka je izpodrinila parne lokomotive; proga z električno vleko / na tej postaji se vleka menja / služba za vleko ♪
  10.      vlíti  vlíjem dov. (í) 1. spraviti kaj tekočega v kaj: vliti mleko v lonec; vliti sok, vino v steklenico; vliti žganje v čaj / vliti alkohol na rano zliti; pren. znanja se ne da kar vliti v glavo ♦ teh. vliti tekočo kovino v formo 2. ekspr. povzročiti, da kdo občuti stanje, kot ga določa samostalnik: vliti komu pogum; s svojim zgledom je vlil otrokom spoštovanje do starejših; zdravnik je znal bolniku vliti upanje v ozdravitev; s pesmijo jim je hotel vliti voljo in odločnost / počitek mu je vlil novih moči; to je vlilo njegovemu srcu miru ga je pomirilo; dogodek jim je vlil strah v kosti, srce jih je prestrašil, vznemiril; vliti komu tolažbo v srce ga potolažiti // povzročiti, da kaj postane značilnost česa: avtor je vlil v razpravo precej realizma ● ekspr. jabolčnik je kar vlil vase hitro, v velikih požirkih popil; ekspr. vliti občutja v besede izraziti jih z besedami vlít -a -o: izmeriti količino v steklenico vlitega vina ♪
  11.      vlív  -a m (ȋ) 1. glagolnik od vliti: po vlivu čistila se je cev odmašila 2. med. odvajalno, zdravilno ali hranilno sredstvo, ki se daje v danko; klistir: dati bolniku vliv ♪
  12.      vlívati  -am nedov. (í) 1. spravljati kaj tekočega v kaj: vlivati rum v čaj; vlivati sok, vino v steklenico; vlivati staljen svinec, vosek v kalup; pren. znanja se ne da vlivati v glavo 2. ekspr. povzročati, da kdo občuti stanje, kot ga določa samostalnik: s svojim ravnanjem je vlival optimizem; vlivati komu zaupanje v samega sebe / take izkušnje vlivajo razočaranje ● ekspr. pijačo je kar vlival vase pil je hitro, v velikih požirkih; ekspr. ne bi rad vlival pelina v njegovo veselje z neprijetnostmi kvaril njegovega veselja; knjiž., ekspr. znala je vlivati olja na ogenj koga (še bolj) razburjati, dražiti; (še) poslabševati položaj, odnose vlivajóč -a -e: ves čas je bil z njimi, vlivajoč jim pogum ♪
  13.      vlívek  -vka m (ȋ) 1. med. odvajalno, zdravilno ali hranilno sredstvo, ki se daje v danko; klistir: dobiti vlivek / odvajalni vlivek 2. metal. odprtina ali lijak na zaprti formi za vlivanje staljene kovine: vliti staljeno jeklo skozi vlivek ♪
  14.      vljúdnosten  -tna -o prid. (ú) nanašajoč se na vljudnost: pozdraviti z vljudnostno kretnjo / izrekla sta si nekaj vljudnostnih fraz ♦ jur. vljudnostni obisk neuradni obisk diplomatskega ali konzularnega predstavnika pri pomembnejših družbenopolitičnih, gospodarskih ali kulturnih funkcionarjih brez določenega namena ♪
  15.      vlóga 1 -e ž (ọ̑) 1. upodobitev osebe v dramskem delu: vloga je zelo težka; igralec se je dobro vživel v vlogo; igrati glavno, stransko vlogo; naslovna vloga po kateri ima dramsko, filmsko delo naslov; tenorska vloga; plesala je vlogo kraljične / filmska, gledališka vloga // besedilo take upodobitve: prepisati vlogo; znati vlogo na pamet 2. navadno s prilastkom kar kaj opravlja glede na svoj namen: vloga šole se spreminja; gledališče dobro izpolnjuje svojo vlogo; vloga umetnosti v družbi // publ., z oslabljenim pomenom izraža lastnost, značilnost, kot jo določa prilastek: igrati napredno vlogo v boju za socialno osvoboditev; imeti pomembno vlogo pri odločanju zelo vplivati na odločitev / lastiti si vlogo svetovalca položaj ● pog., ekspr. to ne igra nobene vloge to ni važno, je nepomembno; ekspr. zmeraj hoče igrati glavno vlogo biti pri kakem dejanju, ravnanju vodilen, odločujoč; knjiž. rad igra vlogo človekoljuba se dela človekoljubnega ◊ gled. zasesti vlogo izbrati igralca za določeno vlogo; karakterna vloga ki predstavlja osebo z izrazitim, zapletenim značajem; psih., soc. vloga posameznikovo ravnanje, ki se pričakuje glede na njegov položaj v določeni družbeni skupini ♪
  16.      vlomíti  vlómim dov. (ȋ ọ́) s silo, na neustrezen način odpreti kaj zaklenjenega, zapahnjenega: ker niso imeli ključa, so morali vlomiti; vlomiti s sekiro / grozili so, da bodo vlomili vrata / vlomiti ključavnico // navadno s prislovnim določilom s takim odprtjem priti kam, navadno z namenom krasti, ropati: tatovi so vlomili v banko, samopostrežno trgovino; v to hišo so večkrat vlomili // s takim odprtjem priti kam sploh: ker se je ključavnica zaskočila, so morali v blagajno, skrinjo vlomiti vlómljen -a -o: vlomljena omara; garaža z vlomljenimi vrati / v povedno-prislovni rabi: pri sosedovih je bilo vlomljeno; vsako noč je bilo vlomljeno v kako stanovanje ♪
  17.      vlóžek  -žka m (ọ̑) navadno s prilastkom 1. kar je v kaj vloženo: prstan s smaragdnim vložkom; zapolniti špranjo z vložkom iz penaste gume / grafitni vložek za svinčnik; higienski vložek vpojna blazinica, ki jo uporabljajo ženske v času (mesečnega) perila; lasni vložek na tanko tkanino pritrjeni tuji naravni ali umetni lasje, ki se vpnejo med naravne lase; posteljni vložek podloga za ležanje, ki se vloži v posteljno ogrodje; (zidni) vložek element, ki se vloži v vijačno izvrtino zaradi trdne namestitve vijaka; vložek za električno žepno svetilko 2. nav. mn. priprava iz usnja, blaga, lepenke v obliki stopala, ki se vloži v obuvalo: vložki zmanjšujejo prostornost čevljev; nositi vložke / ortopedski vložki / vložki za čevlje 3. krajše umetniško delo, vstavljeno v kako obsežnejše, zlasti gledališko delo: dogajanje v komediji prekinjajo pevski in baletni vložki / pesemski vložek pesem, del pesmi, ki se vstavi v kako dramsko, operno delo 4. obl. v osnovno tkanino za okras vložen kos druge tkanine: čipkast vložek za blazino; tančičen vložek pri obleki 5. igr. znesek, ki se vloži pri igri na srečo: podvojiti vložek; igrati za velike vložke / hazardni vložek 6. jur. skupina listov v vpisniku z glavnimi podatki o vpisanem subjektu: vložki sestavljajo register / zemljiškoknjižni vložek 7. geol. tanjša plast druge kamnine v kamninski plasti: vložki apnenca v flišu ● redko ima precejšen vložek v banki precejšnjo vlogo ◊ elektr. varovalni vložek vložek varovalke, v katerem je taljivi element varovalke z izolirnim plaščem; gastr. jušni vložek kar se že pripravljeno da v juho; metal. vložek količina materiala, ki se da ob enem polnjenju v plavž; rib. vložek v tekočo ali stoječo vodo spuščene ribe, raki, zlasti mladi, za povečanje količine teh živali v njej ♪
  18.      vložíti  -ím dov., vlóžil (ȋ í) 1. dati kaj v notranjost česa: vložiti film v fotografski aparat; vložiti listine v mapo; vložiti papir v pisalni stroj; vložiti pismo v ovojnico / vložiti kamen v prstan; vložiti steklo v okvir ♦ elektr. vložiti podatke, program v računalnik 2. dati, spraviti živila v neprodušno zaprte steklenice, kozarce, da ostanejo dalj časa užitna, dobra: vložiti češnje, kumarice; vložiti v kozarce; vložiti ribe v sode; vložiti za zimo 3. dati kam vlogo, da se sproži določen postopek pri upravnih ali sodnih organih: vložiti pritožbo, prošnjo, tožbo, zahtevo / vložiti v vložišču 4. dati denar kam, da se poveča njegova količina: vložiti denar v banko / vložiti na hranilno knjižico 5. uporabiti denar za povečanje premoženja: veliko vložiti v trgovanje / vložiti kapital v podjetje; vložiti prihranke v nepremičnine 6. ekon. uporabiti del nanovo proizvedenih dobrin, sredstev za obnavljanje in povečanje osnovnih sredstev in zalog: vložiti v razširjeno reprodukcijo; v kmetijstvo so vložili veliko sredstev 7. rib. spustiti ribe, rake, zlasti mlade, v tekočo ali stoječo vodo za povečanje količine teh živali v njej: vložiti postrvi v potok ● publ. vložiti vse sile v kaj zelo se za kaj potruditi, si prizadevati; publ. gledališčniki so vložili v uprizoritev mnogo truda so se za uprizoritev zelo potrudili, si zelo prizadevali; publ. v to delo so vložili tisoč ur za delo so porabili vložèn -êna -o: uspeh ni zmeraj enak vloženemu trudu; v kis vložene gobe; pravočasno vložena prošnja; palica je vložena v kovinsko cev; v tej industriji se vložena sredstva hitreje obrestujejo ♦ lit. vložena pripoved pripoved, ki je osrednji del okvirne pripovedi; sam.: kozarec vloženega ♪
  19.      vmísliti se  -im se dov. (í ȋ) knjiž. vživeti se: vmisliti se v položaj, razmere ♪
  20.      vmontírati  -am dov. (ȋ) 1. pritrditi, dati stroj, sestavni del v kaj; namestiti, vstaviti: vmontirati elektromotor v pralni stroj 2. film. pred dokončno obdelavo vstaviti dodatne posnetke, napise: poleg igranih prizorov bodo v film vmontirali tudi dokumentarne ♪
  21.      vnánjepolítičen  -čna -o prid. (ȃ-í) knjiž. zunanjepolitičen: vnanjepolitične razmere ♪
  22.      vnánji  -a -e prid. (ȃ) 1. ki pri kaki stvari neposredno meji na okolje; zunanji: vnanji listi popka se odpirajo; vnanji zidovi; na vnanji strani kosmat kožuh // ki je na površini česa: vnanji žepi; vnanje poškodbe / vnanji organi 2. ki je v prostoru glede na druge najdlje, zadnji od izhodišča: vnanji kolobar svetlobe // ki je od sredinske ravnine telesa, stvari bolj oddaljen: vnanji gleženj / nogi sta ukrivljeni na vnanjo stran 3. ki je na prostem, zunaj stavbe: urediti vnanji prostor za hišo; hladen vnanji zrak // ki je, obstaja, izvira v okolju zunaj osebe, stvari: sprejemanje vnanjih vtisov; vpliv vnanjih razmer na človeka 4. ki je zunaj mej določene države, ozemlja: domači in vnanji sovražniki; državi preti vnanja nevarnost // ki je v zvezi z drugimi državami: vnanja trgovina 5. ki ni iz določene skupnosti, organizacije: vnanjim obiskovalcem vstop ni dovoljen // ki sodeluje v kaki skupnosti brez rednega razmerja: vnanji sodelavci 6. ki se na zunaj vidi, čutno zazna: vnanji izraz pomiritve; vnanji znak bolezni / njegova pobožnost je le vnanja navidezna, nepristna 7. ki ne zajema človekove duševnosti: vnanje lastnosti človeka; prikazuje junakovo vnanje življenje / vnanji svet materialni, tvarni; ne meni se za vnanje reči // ki ne zajema bistvene, vsebinske strani česa: kratek vnanji obseg zgodbe 8. nanašajoč se na zunanjost: mladosten vnanji videz; sprememba vnanje podobe kmečkih hiš 9. nar. dolenjsko tuj, nedomač: bal se je vnanjih ljudi / prodaja vnanje vino ● vnanji konj pri vpreženi živini desni konj vnánje prisl.: le vnanje posnema tuje modele; star. sramuje se čustva vnanje pokazati nazunaj, navzven ♪
  23.      vnánjost  -i ž (ȃ) zunanjost: njegova vnanjost je izdajala meščana; pod osorno vnanjostjo je skrival veliko občutljivost; pivci zanemarjene vnanjosti / soditi ljudi po vnanjosti / lepa vnanjost živali; vnanjost kamnin / ognil se je opisovanju obraza in drugih vnanjosti ♪
  24.      vnapréj  prisl. (ẹ̄) 1. izraža, da se dejanje uresniči prej, kakor bi bilo pričakovati: vnaprej ne more tega nihče napovedati; vnaprej obvestiti koga o prihodu; že vnaprej se veseliti česa / vnaprej določen, namenjen za kaj / kot vljudnostna fraza za vašo prijaznost se vam že vnaprej zahvaljujemo 2. izraža usmerjenost v prihodnost; (za) naprej: plačati najemnino vnaprej / vnaprej ne dovolimo več takega početja v bodoče, v prihodnje ♪
  25.      vnapréjšnji  -a -e prid. (ẹ̄) 1. ki se uresniči prej, kakor bi bilo pričakovati: za to je potreben vnaprejšnji dogovor; vnaprejšnja določitev; govoriti brez vnaprejšnje priprave; vnaprejšnje obvestilo, plačilo, soglasje / sklepati po vnaprejšnjih znamenjih predhodnih ♦ šol. vnaprejšnja habilitacija 2. ki je vnaprej določen, izoblikovan: lotiti se česa brez vnaprejšnjega načrta ♪

   31.977 32.002 32.027 32.052 32.077 32.102 32.127 32.152 32.177 32.202  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA