Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Me (31.602-31.626)
- váterpólo -a m (á-ọ̑) vodna športna igra, pri kateri plavalci z metanjem spravljajo žogo v gol: igrati vaterpolo / prvenstvo v vaterpolu; neskl. pril.: vaterpolo tekma ♪
- vatikanológ -a m (ọ̑) knjiž. poznavalec vatikanske politike, miselnosti: komentarji vatikanologov ♪
- vátikanski in vatikánski -a -o prid. (ȃ; ȃ) nanašajoč se na Vatikan: vatikanske dvorane / vatikanski vrtovi; vatikanska knjižnica / vatikanska država ♦ rel. drugi vatikanski koncil koncil v Vatikanu od 1962 do 1965, ki je uvedel v celotno bogoslužje katoliške cerkve narodni jezik in sprejel dokumente o posodobitvi cerkve; prvi vatikanski koncil koncil v Vatikanu leta 1869 in 1870, ki je sprejel dogmo o papeževi nezmotljivosti; zgod. vatikanski ujetnik vsak od papežev od 1870 do 1929, ki zaradi izgube ozemlja papeške države ni hotel zapustiti ozemlja Vatikana ♪
- vatírati -am dov. in nedov. (ȋ) podložiti z vato, vatelinom: vatirati ramena suknjiča / vatirati zimski plašč vatíran -a -o: vatiran suknjič; vatirana prešita odeja ♪
- vátsekúnda tudi wáttsekúnda -e [vat-] ž (ȃ-ȗ) fiz. enota za merjenje dela, energije in toplote; joule ♪
- vavčer tudi voucher -ja [váu̯čer] m (ā) tur. dokument o vnaprejšnjem plačilu določenih storitev, ki ga izda turistična agencija uporabniku: izdati vavčer ♪
- vazálstvo -a s (ȃ) 1. zgod. odnos med vazalom in fevdnim gospodom: pojav vazalstva 2. slabš. podrejenost, odvisnost: vazalstvo tujcem ♪
- vazektomíja -e ž (ȋ) med. odstranitev semenovoda zaradi sterilizacije ♪
- vázomotóren -rna -o prid. (ā-ọ̄) med. vazomotoričen: vazomotorni živci ♪
- vázomotóričen -čna -o prid. (ā-ọ́) med. nanašajoč se na oženje in širjenje krvnih žil: vazomotorični živci / vazomotorične motnje ♪
- vážen -žna -o prid., vážnejši (á ā) 1. pomemben, tehten: važen podatek; novica je važna; to zame ni važno / prehrana je važna za razvoj otroka; na tem področju je živinoreja važnejša od poljedelstva / samemu sebi se zdi važnejši, kot je v resnici / poznal je dela vseh važnejših slovenskih pisateljev / proslavljati važno obletnico 2. žarg. bahav, postavljaški: ne bodi no važen; postati važen zaradi česa; saj ne zna veliko, samo važnega se dela ∙ šalj. biti važen kot marela (v dežju) zelo 3. star. tehten, resen: z važnim glasom je naznanil začetek / z važno kretnjo jim je ukazal, naj utihnejo vážno prislov od važen: važno govoriti, hoditi // v povedni rabi izraža pomembnost, koristnost česa: zaradi priprav je važno vedeti za datum proslave; važno je, da te ne opazijo / ni važno, če boš
sodeloval z nami ali ne; sam.: ločevati važno od nevažnega; povedal ni nič važnega ♪
- vážič -a m (ȃ) žarg. bahač, postavljač: kakšen važič je; imeti koga za važiča / zmerjati koga z važičem ♪
- važnjákovič -a m (á) žarg. bahač, postavljač: ta važnjakovič hoče imeti zmeraj zadnjo besedo ♪
- vážnost -i ž (á) pomembnost, tehtnost: važnost podatka / zavedati se važnosti odločitve / publ. stvar je velike važnosti / žarg. zaradi svoje važnosti ni nikjer priljubljen bahaštva, postavljaštva // dejstvo, da je kaj pomembno, tehtno: poudarjati važnost glasbene, jezikovne vzgoje ● publ. polagati važnost na obliko pripisovati, dajati (velik) pomen obliki ♪
- vbádanje -a s (ȃ) glagolnik od vbadati: vbadanje šivanke v platno / vbadanje z nožem v žogo / vbadanje znamenja na kožo ♪
- vbádati -am nedov. (ȃ) 1. pri šivanju potiskati kaj koničastega z vdeto nitjo v kaj trdnega, da pride skozi: vbadati iglo, šivanko v platno, usnje / star. šivilja je še ob nedeljah vbadala šivala // potiskati kaj koničastega v kaj sploh: vbadati iglo v petljo 2. zabadati: vbadala je vilice v krompir, da bi ugotovila, če je kuhan / čebele vbadajo žela v telo napadalca 3. s pritiskanjem česa koničastega v kaj trdnega a) delati, oblikovati kaj: vbadati risbe, znamenja na kožo / vbadati jamice v sneg b) vnašati kaj kam: vbadati barvo pod kožo 4. redko zbadati: vbadati koga v roko ● star. ne vbadaj se v druge ne vtikaj se v druge ♪
- vbòd vbôda tudi vbóda m (ȍ ó, ọ́) 1. glagolnik od vbosti: raniti se v prst ob vbodu šivanke v usnje / vbod z iglo // dejanje, pri katerem se potisne koničast predmet v kaj: uboj z vbodom v srce / bolečina ob vbodu injekcijske igle / izpuščaji zaradi vboda žuželke pika 2. rana, poškodba, povzročena s koničastim predmetom: razkužiti vbod; pordela okolica vboda; njeni prsti so bili polni vbodov / vbod z nožem ga je zelo skelel 3. osnovna prvina pri šivanju, vezenju, ki nastane s potegovanjem niti, napeljane v šivanko, skozi tkanino: vbodi so preveč neenakomerni; stroj izpušča vbode; obšiti rob s posebnim vbodom; majhni, veliki vbodi; ročno, strojno narejeni vbodi ◊ obrt. križni vbod pri katerem se niti prekrižata; ploščati vbod pri katerem so niti druga ob drugi napete tako, da prekrijejo vso obliko vezenine; rakov vbod
petlja (pri kvačkanju), pri kateri se kvačka brez ovijanja niti vbode v nasprotno smer kot običajno; robni, stebelni vbod; stični vbod pri ročnem šivanju, ki se stika z drugim vbodom; vet. prsni, vratni vbod v prsno votlino, vratni predel pri izkrvavitvi živali ob zakolu ♪
- vbóden -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vbod: vbodno mesto / vbodna priprava ♦ med. vbodna rana rana, povzročena s koničastim predmetom ♪
- vbodlína -e ž (í) med. rana, poškodba, povzročena s koničastim predmetom: odkriti vbodlino na hrbtu umorjenega; globoka vbodlina / vbodlina v trebušno votlino ♪
- vbodljáj -a m (ȃ) 1. kratek, rahel vbod: začutiti bolečino ob vbodljaju; vbodljaj v prst; sledovi vbodljajev / vbodljaj igle; vbodljaj s šivanko / dobiti vbodljaj / ekspr. še nekaj vbodljajev in vezenina bo končana 2. bolečina, povzročena s takim vbodom: čutiti vbodljaj; oster vbodljaj 3. vbodeno mesto na telesu: vbodljaj od šivanke; pordela koža okoli vbodljaja ♪
- vbodnína -e ž (í) med. vbodlina: vbodnina se celi / vbodnina v srce ♪
- vbôsti vbôdem dov., vbôdel in vbódel vbôdla, stil. vbòl vbôla (ó) 1. pri šivanju potisniti kaj koničastega z vdeto nitjo v kaj trdnega, da pride skozi: vbosti šivanko v tkanino // potisniti kaj koničastega v kaj sploh: vbosti konico pletilke v petljo 2. zabosti: vbosti šivanko v blazinico / vbosti z iglo v meh / med pretepom vbosti koga z nožem 3. s pritiskom česa koničastega v kaj trdnega narediti, izoblikovati kaj: vbosti komu znamenje / vbosti sneženemu možu jamice za oči 4. redko zbosti: vbosti koga v roko; poskočil je, kot bi ga vbodel / s šalo vbosti koga ♪
- vbrízgati -am dov. (ȋ) v močnem curku spraviti kaj tekočega v kaj: vbrizgati vodo v kotel; bencin se vbrizga v motor s posebno črpalko / vbrizgati komu cepivo, zdravilo; vbrizgati si mamilo ♦ grad. vbrizgati cementno mleko v zidne razpoke vbrízgan -a -o: vbrizgana tekočina ♪
- vcepíšče -a s (í) med. mesto na telesu, kjer se vcepi cepivo: vnetje vcepišča ♪
- vcepíti in vcépiti -im dov. (ȋ ẹ́) 1. vnesti v telo povzročitelje bolezni ali cepivo: vcepiti komu bolezenske klice / vcepiti cepivo ♦ med. vcepiti serum 2. vstaviti cepič, požlahtniti s cepljenjem: vcepiti žlahtno sorto na tepko / vcepiti divjak z žlahtno sorto 3. ekspr. z močnim vplivom doseči, da kdo dela, ravna popolnoma v skladu s tem, kar izraža dopolnilo: vcepiti komu delovne navade, narodno zavest; vcepiti komu ponos, predsodke / vcepiti komu kaj v srce, zavest vcépljen -a -o: vcepljen cepič ♪
31.477 31.502 31.527 31.552 31.577 31.602 31.627 31.652 31.677 31.702