Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Me (31.502-31.526)


  1.      vájen  -a -o prid. (ȃ) 1. ki zaradi ponavljanja, pogostosti zna, je sposoben a) kako delo, dejanje opraviti brez težav: kuhanja, ukazovanja vajen človek; vajen je nastopati, pisati / kdor alkohola ni vajen (piti), se hitro opije / vajen je konj; ker je bil vajen poti, tudi v temi ni zašel / vajenemu jezdecu, strelcu se kaj takega ne bi zgodilo / ekspr. vajeno oko hitro opazi pomanjkljivosti b) kako stvar, dejanje prenesti brez nenavadnih, nezaželenih reakcij: ker ni vajen čakanja, se je čudil, razburil / oprostite, takih neprijaznosti pri nas nismo vajeni c) sprejemati koga, imeti stik s kom brez nenavadnih, nezaželenih reakcij: otrok joka, ker tujih obrazov ni vajen; vajena sta drug drugega // ki zaradi ponavljanja, pogostosti kakega dela, dejanja opravlja to še naprej: dela, kar je vajen od doma; on je vajen samostojno misliti // ki zaradi ponavljanja, pogostosti kakega dejanja, stanja doživlja njegovo odsotnost kot pomanjkanje, neugodje: vajen je udobja; vajen je voziti se v avtomobilu // ki se zaradi ponavljanja, pogostosti opravlja brez težav: narediti z vajenim gibom; iti z vajenimi koraki 2. zaradi ponavljanja, pogostosti kakega stanja, okolja sposoben to stanje prenašati brez večjih težav: hrupa, mraza, naporov vajen človek; tropskega podnebja ni vajen / vajen je samote, trpljenja / biti vajen trdih besed vájeno prisl.: vajeno je šel po brvi; prim. vaditi ♪
  2.      vájenček  -čka m (ȃ) ekspr. manjšalnica od vajenec: vajenček je z mehom pihal v oglje; mojster in vajenčki / kleparski vajenček ♪
  3.      vájenec  -nca m (ȃ) do 1970 učenec, ki se s praktičnim delom in strokovnim šolanjem usposablja za kak poklic, kako obrt: obrtnik, tovarna sprejme vajence; vajenci in mojstri / pekarski, steklarski, trgovski vajenec / pog. šel je za vajenca postal je vajenec ♪
  4.      vájet  -i ž (á) nav. mn. na uzdo pritrjen jermen za vodenje živali pri ježi, vožnji: držati, popustiti vajeti; z vajetmi udariti konja, po konju; žival uboga na poteg vajeti ∙ ekspr. dati vajeti iz rok nehati opravljati vodilno delo; ekspr. imeti v rokah vajeti političnega življenja vodstvo, vodenje; ekspr. izpustil je vajeti iz rok dopustil je, da se kaka stvar razvija brez njegovega vodstva, vpliva; ekspr. pri njem bo treba vajeti bolj napeti, nategniti biti bolj strog, zahteven; ekspr. držati koga na vajetih imeti ga popolnoma v oblasti ♪
  5.      vájevec  -vca m (á) sodelavec dijaškega lista Vaje: Jenko je najpomembnejši vajevec ♪
  6.      vájin  -a -o zaim. (ȃ) 1. izraža svojino dvojice oseb, ki ju govoreči ogovarja: vajin dom; vajine knjige 2. izraža splošno pripadnost tej dvojici: vajini upi so se uresničili // izraža razmerje med to dvojico in okolico: vajina pravda je končana; vajina sreča 3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do te dvojice: vajini otroci / vajin znanec je telefoniral 4. izraža izhajanje od te dvojice: vajino pismo smo dobili včeraj; cenimo vajin prispevek skupnosti 5. pog. izraža (stalno) povezanost s to dvojico: vajin avtobus je pravkar odpeljal; prim. tvoj, vaš ♪
  7.      vakánten  -tna -o prid. (ȃ) knjiž. nezaseden, prazen: zasesti vakantno katedro; vakantno službeno mesto ♪
  8.      vakcína  -e ž (ȋ) med. snov za cepljenje proti nalezljivim boleznim; cepivo: vbrizgati vakcino; cepiti z vakcino; vakcina proti steklini ♦ farm. cepivo iz oslabljenih ali mrtvih bolezenskih klic // oslabljena ali mrtva bolezenska klica: uporabiti vakcine za cepivo; vakcina tuberkuloze ♪
  9.      vakcinírati  -am nedov. in dov. (ȋ) med. vnašati v telo cepivo; cepiti: vakcinirali so že večino otrok; vakcinirati proti tuberkulozi ♪
  10.      vákuum  -a m (ȃ) 1. prostor z zelo znižanim tlakom: v posodi je vakuum; postopek poteka v vakuumu / doseči, vzdrževati vakuum / tehnologija visokega vakuuma // brezzračni prostor: hitrost rakete v vakuumu / medplanetarni vakuum 2. ekspr. prazen, neizpolnjen prostor: z njegovo smrtjo je nastal vakuum; občutil je vakuum okrog sebe praznino / duhovni, etični, idejni vakuum ♪
  11.      vál  -a m, mn. valóvi stil. váli; dv. vála in valóva (ȃ) 1. izbočeni in vbočeni del vode, vodne gladine, nastal zaradi premika vode navzgor in navzdol: zaradi vetra so nastali valovi; valovi se širijo, ekspr. potujejo; delati, povzročati valove; ekspr. razburkani, razpenjeni valovi; širok, velik, visok val; ekspr. divji, igrivi valovi; čelo, dolina, vrh vala; hitrost valov / valovi so ga nosili, zibali; veslati proti valovom, z valovi; plavati na valu / morski val / vodni val // voda, ki se tako premakne: val butne, udari ob skalo; val se dvigne, odbije, odteče; na obalo pljuskajo valovi; potegniti, rešiti koga iz valov; hrumenje, moč valov / ekspr.: plovba po valovih Jadrana po Jadranskem morju; zagrnili so ga valovi deroče reke 2. navadno s prilastkom (vodnemu) valu podoben pojav v kaki snovi: merjenje potresnih valov; svetlobni, zvočni valovi; udarec zračnega vala / sunkovni, udarni val (ob eksploziji) ki nastane zaradi hitrega širjenja plinov 3. podolgovat izbočeni del kake površine: salonitna plošča z dvema valoma / lasje so ji v valovih padali po vratu / ekspr. valovi žitnega polja 4. ekspr., z rodilnikom velika množina česa, ki se pojavi naenkrat: val beguncev, potnikov je upadel / val krvi / val aretacij, protestov / po valu deževnih dni je posijalo sonce / preplavil jo je val spominov 5. ekspr., navadno z rodilnikom nenaden, silovit nastop česa: val bolečine, mraza, vročine; dvignil se je val navdušenja, ogorčenja; val smeha se dolgo ni polegel; objel ga je val sreče / nov val krize, nasilja / z oslabljenim pomenom: Evropo so zajeli novi idejni valovi; zajeziti stavkovni val stavke; valovi revolucije so segli čez meje 6. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi v valovih izraža nastopanje, pojavljanje česa v presledkih, navadno enakomernih: bombniki so napadali v valovih; bolečina se je ponavljala v valovih; s ceste je v valovih prihajal hrup 7. navadno s prilastkom (umetnostna) smer: najnovejši valovi v glasbi; val modernističnega pesništva // skupina zlasti umetnikov, ki pripadajo isti umetnostni smeri: drugi, tretji povojni val pesnikov / ekspr. Levstik in njegovi somišljeniki so sprožili prvi mladoslovenski val ● ekspr. našel je smrt v valovih utonil je; žarg., avt. zeleni val druga za drugo usklajeno prižigajoče se zelene luči na zaporednih semaforjih ◊ elektr. nosilni val elektromagnetni val visoke frekvence za prenašanje signalov nizke frekvence; usmerjanje obeh polovic vala izmeničnega toka; film. novi val smer v filmski umetnosti po letu 1950, po izvoru iz Francije; fiz. oddajati, sprejemati valove; elektromagnetni valovi; radijski valovi elektromagnetni valovi z valovno dolžino od 1 mm do 10 km; interferenca, uklon valov; meteor. frontalni val; hladni, mrzli val je zajel naše kraje v naše kraje je prodrl hladen, mrzel zrak; vročinski val vroč zrak, ki prodre s področja z manjšo geografsko širino; rad. dolgi radijski valovi z valovno dolžino od 1.000 do 2.000 m, kratki z valovno dolžino od 10 do 150 m, srednji valovi z valovno dolžino od 150 do 1.000 m; prostorski val radijski val, ki se širi od oddajne do sprejemne antene nad zemeljskim površjem ♪
  12.      valénca  -e ž (ẹ̑) 1. kem. število, ki pove, s koliko atomi vodika ali enakovredne količine drugega elementa se lahko veže atom kakega elementa: določiti, ugotoviti valenco / proste valence atoma / atomska valenca 2. psih. psihološka vrednost predmeta, osebe ali pojava, ki se kaže kot njegova privlačnost ali odbojnost: negativna, pozitivna valenca / različne oblike imajo različne spominske valence 3. lingv. lastnost besede, da ima v stavku ali besedni zvezi lahko skladenjsko dopolnilo; vezljivost: valenca glagola ♪
  13.      valer  tudi valeur -ja [valêr] m (ȇ) 1. knjiž. vrednost: valer te umetnosti zahteva posebno pozornost / liričnost, posmeh in drugi valerji zgodbe / prostorski valerji zgradbe 2. um. svetlostna vrednost odtenka glede na toplost oziroma hladnost: valerji kolorita / tonski valer slike ♪
  14.      valílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na valjenje2: valilna doba / valilni prostor ♦ agr. valilna jajca sveža, oplojena jajca, primerna za valjenje ♪
  15.      valílnik  -a m (ȋ) 1. agr. naprava za valjenje navadno piščancev z umetnim ogrevanjem: v valilniku izvaljeni piščanci / električni, umetni valilnik 2. rib. posoda s tekočo vodo za valjenje ribjih iker: polagati ikre v valilnik ♪
  16.      valítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od valiti2: za valitev primerna jajca ♪
  17.      valíti 1 -ím nedov. (ȋ í) 1. premikati predmet po podlagi tako, da se vrti okoli svoje osi: valiti hlode; prevrnjena cisterna se je valila vse hitreje / narasla voda vali s seboj kamenje / ekspr. reka vali svoje mrzle valove // s takim premikanjem spravljati a) kam: valiti hlode na kup; valiti sod v klet b) od kod: valiti sode s tovornjaka; z višin se vali kamenje 2. ekspr. dajati, vsiljevati komu kaj težkega, neprijetnega: delo so valili drug drugemu / valiti odgovornost s sebe // navadno v zvezi z na delati, da postane kdo drug deležen česa težkega, neprijetnega: svoje dolžnosti rad vali na druge; krivdo za neuspeh valijo nanj / bremena so valili na ramena delavcev ● ekspr. valiti besede v ustih nerodno, nerazločno, težko jih izgovarjati valíti se ekspr. 1. nerodno, okorno se premikati zaradi velike razsežnosti, teže: po cesti se vali tank / ofenziva se je valila proti Dolenjski 2. hitro, neurejeno prihajati v velikem številu: množica se vali iz dvorane; otroci se valijo na igrišče / brezoseb., elipt. iz govornikovih ust se vali kot povodenj 3. hitro se premikati v veliki količini: iz dimnika se vali gost dim; po dolini se valijo megle / reka se vali proti morju / čez hribe se vali grom valèč -éča -e: valeč pred seboj skalo, je težko sopel; bobnenje valečih se hlodov ♪
  18.      valíti 2 -ím nedov. (ȋ í) s toploto, navadno lastnega telesa, dosegati, da se v jajcih, jajčecih razvijejo mladiči: koklja, škorec vali / valiti jajca; valiti piščance / umetno valiti / valiti ikre valíti se začenjati živeti ob prihodu iz jajca, jajčeca: piščančki se že valijo valèč -éča -e: valeča jerebica ♪
  19.      valívka  -e ž (ȋ) ptica, ki vali: samec prinaša valivki hrano; ta kokoš je dobra valivka ♪
  20.      valíž  -a m (ȋ) star. 1. okroglo kamenje, prod: valiž in blato ob reki 2. debel človek: valiž se je jezil in skakal ♪
  21.      válj  -a m (ā) 1. geom. telo, ki ga omejujeta dva kroga in plašč: premer, prostornina valja / enakostranični valj katerega osni presek je kvadrat 2. predmet take ali podobne oblike: nažagati iz debla valje; spraviti tovor na vozilo na valjih, po valjih; gumijast, kovinski, lesen valj // tak predmet kot (samostojen) del orodja, priprave: valj se premika, vrti; namazati, pritrditi valje / prenosni, pritiskalni valj; valj pisalnega stroja // strojn. glavni sestavni del batnega stroja: tlak v valju; motor s štirimi valji ◊ agr. sortirni valj valj mlatilnice za ločevanje žita po debelini zrnja; kem. merilni valj steklen valj z merilno lestvico za merjenje prostornine tekočin ali plinov; teh. navijalni valj; tekst. osnovni valj del statev, na katerem je navita osnova; tiskarski valj z vgraviranim vzorcem za prenašanje tiskarskega barvila na tkanino; tisk. tiskovni valj trden valj, v katerega so tiskarski znaki, slike vgravirani, ujedkani ali fotokemično izdelani ♪
  22.      valjálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na valjanje: valjalni postopek / valjalna priprava ♦ metal. valjalni stroj; valjalna proga; usnj. valjalni sod valjasta posoda, v kateri se usnje brez tekočine valja, da se mehča ♪
  23.      váljanec  -nca m (á) 1. metal. izdelek, narejen z valjanjem: jekleni valjanci; valjanec za obroče 2. mn., v ruskem okolju topli klobučevinasti škornji: obuti valjance ♪
  24.      váljati  -am nedov., tudi valjájte; tudi valjála (á) 1. s premikanjem valja, valjarja po podlagi delati kaj a) tanko, tanjše: valjati testo / valjati jeklo, pločevino / valjati v plošče, trakove b) bolj ravno: valjati zemljo; branati in valjati c) bolj trdno, sprijeto: težki valjarji valjajo cestišče / valjati blago, sukno 2. premikati kaj po podlagi, navadno sem in tja, tako, da se vrti okoli svoje vzdolžne osi: valjal ga je po travi, da je bil ves zelen; valjati svinčnik po mizi, v roki / valjati grižljaj po ustih, v ustih / ekspr. otrok ves dan valja igrače po rokah se igra z njimi 3. s takim premikanjem oblikovati kako snov, predmet v kaj valjastega: valjati glino v roki / valjati svaljke iz testa 4. obračati v kakem živilu, da se to prime površine: valjati zrezke v moki, jajcu in drobtinah 5. vulg. imeti spolni odnos, spolne odnose: mnogi so jo že valjali váljati se 1. premikati se po podlagi, navadno sem in tja, tako, da se vrti okoli svoje vzdolžne osi: okoli ognjišča se valjajo mačice; valjati se po blatu, v prahu / po ovsu so se valjali divji prašiči / samo valja se po postelji, spati pa ne more; valjati se od bolečin, smeha 2. ekspr., s prislovnim določilom biti, nahajati se kje nepospravljen, neurejen: časopisi se valjajo po policah; obleka se valja po stolih / po vseh kotih se valjajo kovanci 3. slabš. biti, zadrževati se kje brez dela: naj pridejo delat k nam, namesto da se valjajo po pisarnah; cele popoldneve se valja po plaži / vse življenje se valja po mehkih blazinah ● ekspr. valjati se v grehu nemoralno živeti; preg. lastna hvala se pod mizo valja hvaljenje samega sebe ni dosti vredno ◊ navt. ladja se valja se premika navzgor in navzdol okrog prečne in vzdolžne osi hkrati; se opoteka váljan -a -o: valjana jeklena pločevina; valjana polst ♦ teh. valjani profili ♪
  25.      váljčen  -čna -o prid. (ā) nanašajoč se na valjček ali valj: valjčna priprava / valjčni mlin mlin, v katerem se melje žito med dvema vzporedno ležečima valjema, ki se vrtita različno hitro ♦ mont. valjčni nakladalnik naprava s premičnima valjema za nakladanje, sipanje premoga na tekoči trak; strojn. valjčni drobilnik; teh. valjčni brusilnik stroj za brušenje jeklenih valjčkov; valjčni ležaj ležaj, pri katerem so med vrtečim se in mirujočim delom valjčki; tekst. valjčni tisk tekstilni tisk, pri katerem se vzorci delajo z graviranimi valji ♪

   31.377 31.402 31.427 31.452 31.477 31.502 31.527 31.552 31.577 31.602  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA