Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Me (30.352-30.376)


  1.      transverzálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. knjiž. prečen, počezen: transverzalna smer; longitudinalen in transverzalen 2. nanašajoč se na transverzalo: transverzalna cesta / odsek transverzalne planinske poti / transverzalna knjižica knjižica z opisom transverzale in prostorom za žige; transverzalna značka ◊ bot. transverzalni geotropizem vodoravna razporeditev vej in stranskih korenin; fiz. transverzalno valovanje valovanje, pri katerem nihajo delci snovi ali polje pravokotno na smer prenašanja energije, prečno valovanje transverzálno prisl.: valovati transverzalno ♪
  2.      tranzístor  tudi transístor -ja m (ȋ) 1. elektr. polprevodniška priprava za ojačevanje z najmanj tremi priključki: zamenjati tranzistorje; tranzistorji naprave, ojačevalnika; emitor in kolektor tranzistorja / germanijev, silicijev tranzistor; nizkofrekvenčni tranzistor 2. poljud. prenosni radijski sprejemnik s tranzistorji: izključiti tranzistor / poslušati tranzistor / žepni tranzistor ♪
  3.      tranzít  -a m (ȋ) prevoz česa čez drugo državo, mesto: dovoliti, ovirati tranzit; tranzit blaga, potnikov / letalski, železniški tranzit; pomorski tranzit skozi pristanišče druge države, drugega mesta / biti v tranzitu // število vozil pri takem prevozu: tranzit narašča, upada; stara, ozka cesta ne zmore več vsega tranzita / publ. tretjina luškega prometa je tranzit ♦ ptt poštni, telefonski tranzit poštni, telefonski promet čez ozemlje, naprave druge države ♪
  4.      tranzíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tranzit: tranzitno blago / tranzitna cesta; tranzitna država / tranzitni gostje prehodni gostje ♦ jur. tranzitni vizum; ptt tranzitna telefonska centrala telefonska centrala, ki posreduje telefonski promet med dvema drugima centralama; tur. tranzitni turizem prehodni turizem tranzítno prisl.: tranzitno potovati, prepeljati ♪
  5.      tranzitírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. prepeljavati kaj čez drugo državo, mesto: tranzitirati blago / tranzitirati čez Jugoslavijo; tranzitirati skozi grško pristanišče / večina turistov tu le tranzitira ne ostaja dalj časa ◊ ptt tranzitirati telegram posredovati telegram manjše poštne enote ♪
  6.      tranzitíven  -vna -o prid. (ȋ) v zvezah: lingv. tranzitivni glagol glagol s predmetom; prehodni glagol; mat. tranzitivna relacija odnos, pri katerem iz odnosa prvega elementa z drugim in drugega s tretjim sledi isti odnos prvega elementa s tretjim ♪
  7.      tràp  trápa m (ȁ á) pog., slabš. neumen, nespameten človek: ne bodi trap; jaz, trap, sem mu verjel in posodil denar / zaljubljen trap / kot psovka molči, trap ● nar. dolenjsko namesto, da bi delal, pa trape lovi okrog se potepa, pohajkuje ♪
  8.      trápa  -e ž (á) pog., slabš. neumen, nespameten človek, zlasti ženska: njena prijateljica je trapa / naivna, zaljubljena trapa / kot psovka trapa, kaj pa govoriš ♪
  9.      traparíja  -e ž (ȋ) pog., slabš. 1. neumnost: govoriti traparije; noče poslušati traparij / početi traparije / kot vzklik nobenih traparij 2. neprimerna, neustrezna stvar: kupuje traparije / čustva so zanj traparija ● pog. same traparije mu gredo po glavi razmišlja o neresnih, lahkomiselnih stvareh; pog. za vsako traparijo je še rad se še zabava ♪
  10.      trápast  -a -o prid. (á) pog., slabš. 1. neumen, nespameten: preveč so trapasti, da bi se tega naučili; dela, kakor da je trapast zelo / da moreš biti tako trapast, da jim verjameš / kot psovka trapa trapasta / trapast nasvet 2. duševno bolan, duševno nerazvit: ravno toliko je trapast, da mu nič ne morejo / tako si prizadeva, da je čisto trapast; kar trapast je od skrbi zmeden / ima trapast obraz 3. neprimeren, neustrezen: kdo bo poslušal to trapasto glasbo; trapasta primerjava; trapasto ime ● pog., slabš. naredi se trapastega in vprašaj kot da nič ne veš; pog., slabš. trapast je na ženske ima veliko slo po ženskah trápasto prisl.: trapasto gledati, govoriti; prav trapasto si se zmotil / v povedni rabi trapasto se mi zdi, da je šel ♪
  11.      trapáti  -ám nedov. (á ȃ) pog., slabš. 1. neumno, nespametno govoriti, ravnati: povej kaj pametnega, kaj trapaš; verjamem mu, pa če še tako trapa / pretepli so ga. Nikar ne trapaj izraža začudenje, zavrnitev 2. preh. mešati, begati: trapati otroka s fantastičnimi zgodbami / ljubezen ga trapa 3. tavati, bloditi: kaj bi trapali okoli, tu ostanite; trapati po hribih / kam pa trapaš greš ● pog., slabš. trapa za ženskami prizadeva si pridobiti njihovo ljubezensko naklonjenost; nar. ne trapaj toliko, saj bomo naredili ne prizadevaj si, ne muči se; pog., slabš. nekaj časa je bil v redu, zdaj pa spet trapa lahkomiselno, lahkoživo živi ♪
  12.      trápček  -čka m (ȃ) pog., ljubk. neumen, nespameten človek, navadno otrok: kakšen trapček si ti / kot nagovor trapček, kaj pa govoriš ♪
  13.      trapè  -éta m (ȅ ẹ́) pog., slabš. neumen, nespameten človek: kakšen trape sem bil, ko sem jim verjel ♪
  14.      trapè  -éta s (ȅ ẹ́) pog., slabš. neumen, nespameten človek: trape je staro hišo res kupilo / kmečko trape / kot psovka trape zmešano, kaj si pa mislila ♪
  15.      trápec  -pca m (ȃ) pog., slabš. neumen, nespameten človek: trapec je njihovim obljubam verjel / kot psovka: trapec, kaj pa govoriš; trapec trapasti ♪
  16.      tráper  -ja m (á) v ameriškem okolju lovec, ki s pastmi, zankami lovi kožuharje: kanadski traperji; traperji in drvarji ♪
  17.      trapézast  -a -o prid. (ẹ̑) ki ima obliko trapeza: obleka s trapezastim izrezom; trapezaste ploščice / trapezast kup; trapezasta obleka obleka, ki se v smeri navzdol enakomerno širi / trapezasta oblika ♦ anat. trapezasta mišica mišica, ki povezuje vrat in hrbet trapézasto prisl.: trapezasto krojena obleka ♪
  18.      trapezoéder  -dra m (ẹ́) min. telo, ki ga omejujejo trapezi: simetrijske osi pri trapezoedru ♪
  19.      trápež  -a m (ȃ) pog., slabš. neumen, nespameten človek: trapež je goljufivca celo pogostil ♪
  20.      trápica  -e ž (á) pog., ekspr. neumen, nespameten človek, zlasti ženska ali otrok: ta trapica se je samo smejala / nasul je ptičkom zrnja, pa se trapice niso upale zraven / kot nagovor trapica mala, kdo ti pa kaj hoče ♪
  21.      trapíst  -a m (ȋ) 1. menih reda, imenovanega po samostanu La Trappe: postati trapist; stroga pravila trapistov / brat trapist 2. gastr. poltrdi sir v obliki hlebca z redkimi luknjami v testu: narezati trapist ♪
  22.      trapístovski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na trapiste: trapistovski menih ◊ gastr. trapistovski sir poltrdi sir v obliki hlebca z redkimi luknjami v testu ♪
  23.      trápiti  -im nedov. (á ȃ) 1. ekspr. mučiti: trapiti koga z ljubosumnostjo, očitki; trapi se s spomini / trapiti koga s težkim delom; trapiti se z inštrukcijami / trapi ga bolezen, lakota ∙ zastar. menihi so trapili svoje telo trpinčili; star. trapiti si glavo beliti si glavo 2. pog. mešati, begati: trapiti koga z obljubami / časopisi trapijo ljudi z vsem mogočim ♪
  24.      trapšè  -éta m (ȅ ẹ́) pog., slabš. neumen, nespameten človek: trapše jim je verjel in dal denar ♪
  25.      trapšè  -éta s (ȅ ẹ́) pog., slabš. neumen, nespameten človek: le kaj si je trapše mislilo, da bo doseglo / kot psovka molči, trapše zmedeno ♪

   30.227 30.252 30.277 30.302 30.327 30.352 30.377 30.402 30.427 30.452  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA