Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Me (30.077-30.101)


  1.      tlačánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tlačane ali tlačanstvo: tlačansko delo; tlačansko življenje je bilo težko / tlačanski kmetje; tlačanska družina / tlačanska miselnost ♪
  2.      tlačánstvo  -a s (ȃ) v fevdalizmu obstoj tlačanov: odpraviti tlačanstvo; suženjstvo in tlačanstvo // stanje, življenje tlačanov: osvoboditi koga tlačanstva; kmet se je tlačanstvu večkrat uprl ♪
  3.      tláčen 1 -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tlak, pritisk: ugotavljati tlačne razlike / tlačna naprava; tlačna posoda za brizganje laka ♦ metal. tlačno litje; strojn. tlačni gib gib bata, med katerim se tekočina potiska iz valja; tlačno mazanje; teh. tlačni cevovod cevovod, v katerem je notranji tlak večji od zunanjega; tlačni kotel kotel z nadtlakom; tlačni preizkus; tlačni regulator regulator, ki vzdržuje konstanten tlak; tlačni ventil ventil, skozi katerega izteka tekočina iz črpalke, plin iz batnega kompresorja; tlačna črpalka tlačilka; tlačna trdnost največja mogoča obremenitev, ki jo telo prenese, ne da bi se zdrobilo, zmečkalo; žel. tlačna zavora naprava za zaviranje s stisnjenim zrakom ♪
  4.      tláčenka  -e ž (ȃ) gastr. svinjski želodec z nadevom iz na debelo zrezanega svinjskega mesa, slanine in primešane krvi ali brez nje: jesti tlačenko s čebulo; jetrnice, krvavice in tlačenke ♪
  5.      tlačílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tlačenje: tlačilne priprave ♦ agr. tlačilna kolesa kolesa pri sejalnem stroju, ki tlačijo, potiskajo seme v zemljo ♪
  6.      tlačílka  -e [tudi u̯k] ž (ȋ) 1. stroj ali naprava, ki (zelo) dvigne tlak tekočine, plina: uporaba tlačilk / vodna tlačilka; zračna tlačilka za kolo ♦ avt. vbrizgalna tlačilka za razprševanje goriva; grad. tlačilka za beton, malto; strojn. mazalna tlačilka priprava, pri kateri gre mazivo pod tlakom iz zbiralnika na mazna mesta 2. ženska, ki tlači: tlačilke zelja ♪
  7.      tlačítelj  -a m (ȋ) ekspr. kdor jemlje, omejuje komu pravice, svobodo: upreti se tlačiteljem; fašistični tlačitelji; gospodarski, politični tlačitelji naroda ♪
  8.      tláčiti  -im, in tlačíti in tláčiti -im nedov. (á ȃ; ȋ á ȃ) 1. povzročati, da kaj zaradi pritiska a) zavzema manjši prostor: tlačiti seno na vozu; tlačiti zelje / tlačiti ilovico z nogami b) spreminja prvotno obliko, položaj: ne tlači klobuka; s hojo, valjanjem tlačiti travo // povzročati, da se kaj mehkega zaradi pritiska stisne, razleze: tlačiti grozdje, sadje; tlačiti kuhan krompir, peso za prašiče 2. s prislovnim določilom s silo dajati, spravljati kaj v kaj, navadno brez reda: tlačiti perje, volno v blazino; tlačiti obleko v nahrbtnik; ded si je tlačil tobak v pipo / tlačiti si srajco za hlače / ekspr.: tlačiti knjige na polico, v torbo; skrivaj si je tlačil orehe v žepe; pren. tlačiti znanje v glavo // ekspr. hitro, veliko jesti: tlačiti hrano vase; tlačiti se z žganci / tlačiti si kruh v usta 3. ekspr. povzročati, da je množica ljudi stisnjena na kakem prostoru: jetnike so tlačili v klet; vsi so se tlačili v dvorano / tlačili smo se skozi ozka vrata / ob tej uri se v avtobusu vedno tlačimo gnetemo, prerivamo 4. ekspr. delati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju: oblast je tlačila kmete; narodno, politično tlačiti 5. ekspr. preprečevati razvoj, pojavljanje česa: tlačiti dvom, jezo, strah / tlačiti jok, solze / tlačiti upor 6. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo deležen stanja, kot ga določa samostalnik: tlači ga naduha; tlačila jih je revščina; tlači jo samota, skrb / ponoči jo je zopet tlačila mora; nesreča mu je tlačila srce ● evfem. ne bo več dolgo trave tlačil ne bo več dolgo živel; ekspr. ni vreden, da zemljo tlači slab, ničvreden je; ekspr. revež je, odkar zemljo tlači odkar živi; ekspr. te razmere so ga tlačile k tlom ga delale nerazpoloženega, žalostnega; ekspr. vse tlači v en, isti koš ne upošteva razlik med stvarmi, problemi ◊ teh. s tlačilko dvigovati tlak tekočine, plina tlačèč -éča -e: otresti se tlačečega občutka tesnobe tláčen -a -o: braniti tlačeno pravico; zatirano in tlačeno ljudstvo; sam.: upor izkoriščanih in tlačenih ♪
  9.      tlák 1 -a m (ȃ) sila na enoto površine: tlak narašča, pada; meriti tlak; majhen, velik tlak; nizek, visok, zvišan tlak; povečanje, sprememba tlaka / zračni tlak; tlak olja v motorju; tlak plina, tekočine, vode; tlak v kotlu, posodi / lonec na (zvišani) tlak lonec, v katerem se pod zvišanim tlakom živilo hitro skuha / plin (v posodi) je pod tlakom tlak plina (v posodi) je večji kot zunanji (zračni) tlak; pod tlakom vbrizgati maso v kalupe ♦ bot. koreninski tlak sila, s katero potiska korenina vodo v steblo; fiz. hidrostatični tlak; delni ali parcialni tlak posameznega plina v zmesi plinov; fiz., kem. osmotski tlak; fiz., teh. obremenitev na tlak; med. krvni tlak; meteor. območje, področje visokega zračnega tlaka; muz. zvočni tlak merjen po frekvenci in jakosti zračnih tresljajev; strojn. kritični tlak pri katerem doseže plin med ekspanzijo zvočno hitrost; teh. delovni tlak ki ga mora imeti plin za delovanje naprave, priprave ♪
  10.      tlák 2 -a m (ȃ) 1. obloga na trdni, utrjeni površini, namenjeni za hojo, vožnjo: narediti, obnoviti, poškodovati tlak; polagati tlak; betonski, kamnit, opečnat tlak; tlak iz keramičnih ploščic; kocke za tlak / hoditi po tlaku / cerkveni tlak; cestni tlak // del te obloge, navadno iz betona, za nameščanje, pritrjevanje talnih oblog: hiša še nima tlakov / brusiti, izravnavati tlake ♦ grad. venecijanski tlak 2. zastar. tla, pod: otrok se je igral na ilovnatem tlaku v hiši 3. zastar. pločnik: stopati po tlaku ob hišah ♪
  11.      tláka  -e ž (á) 1. v fevdalizmu podložniško obvezno neplačano delo zemljiškemu gospodu: opravljati tlako; hoditi, iti na tlako; tlaka in desetina / kmetje so morali delati tlako / graščinska, samostanska tlaka ∙ občinska tlaka nekdaj obvezno neplačano delo, zlasti pri delanju, popravljanju cest, poti 2. ekspr. težko, malo cenjeno delo: ta služba je zanj tlaka / dela tlako pri časopisu ♪
  12.      tlakováti  -újem nedov. in dov. (á ȗ) polagati tlak: tlakovati cesto, vežo; tlakovati z granitnimi kockami, opeko; tlakovati in asfaltirati; pren. tako so tlakovali pot gledališki umetnosti tlakován -a -o: trg je tlakovan; z mozaikom tlakovana cerkev ♪
  13.      tlèle  prisl. (ȅ) pog., ekspr. tu, tule: tlele smo bili že večkrat; tlele ne smete noter / nekje tlele bi nas morali čakati ♪
  14.      tlèsk  tléska in tlêska m (ȅ ẹ́, é) 1. kratek, svetel glas ob ploskem udarcu, zadetju ob kaj: slišal se je tlesk; tlesk pokrova / pasti z glasnim tleskom; s tleskom zapreti vrata 2. glagolnik od tleskniti: enakomeren tlesk peruti / tlesk z bičem ♪
  15.      tlèsk  medm. (ȅ) posnema kratek, svetel glas ob ploskem udarcu, zadetju ob kaj: tlesk, je zaprl cigaretnico; slišalo se je udarjanje vesel: tlesk, tlesk ♪
  16.      tléskati  -am nedov. (ẹ̄) 1. dajati kratke, svetle glasove ob ploskem udarjanju, zadevanju ob kaj: v temi so tleskala vesla / ekspr. vrata so ves dan tleskala se tleskajoče zapirala 2. povzročati kratke, svetle glasove s ploskim udarjanjem, zadevanjem ob kaj: riba je tleskala z repom / tleskati z jezikom; tleskati s prsti / tleskati z vrati tleskajoče jih zapirati 3. slišno, plosko udarjati: dekleta so s perilom tleskala ob perilnik; otrok je z ročicama veselo tleskal po vodi; med smehom se je tleskal po kolenih, stegnih / prijateljsko so se tleskali po plečih / od navdušenja so tleskali z rokami 4. ekspr. slišno, plosko udarjati, zadevati ob kaj: valovi so tleskali ob skalo; svinčenke so tleskale ob tlak // slišno, plosko padati: deske so druga za drugo tleskale z voza / pri skakanju v vodo so tleskali na trebuhe / dež je tleskal na okna, po šipah tleskáje: smejal se je, tleskaje (se) po kolenih tleskajóč -a -e: tleskajoči glasovi, udarci; prisl.: tleskajoče udarjati ♪
  17.      tléskniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. dati kratek, svetel glas ob ploskem udarcu, zadetju ob kaj: v temi je slišal tleskniti veslo 2. povzročiti kratek, svetel glas s ploskim udarcem, zadetjem ob kaj: tleskniti s pokrovom cigaretnice; riba je tlesknila z repom / tleskniti z jezikom; tleskniti s prsti / tleskniti z vrati s tleskom jih zapreti 3. slišno, plosko udariti: z roko ga je tlesknil po hrbtu, plečih; zasmejal se je in se tlesknil po stegnih / od navdušenja je tlesknila z rokami 4. ekspr. slišno, plosko udariti, zadeti ob kaj: krogle so tlesknile po oklepu; val je tlesknil ob bok ladje // slišno, plosko pasti: knjiga je tlesknila na tla / kadar skoči v vodo, tleskne na trebuh ♪
  18.      tléti  tlím nedov., tlì (ẹ́ í) 1. goreti počasi in brez plamena: drva v peči so tlela; žerjavica tli pod pepelom; brezoseb. danes noče goreti, samo tli 2. ekspr. biti, obstajati v majhni meri, navadno prikrito, skrito: med njima je tlela ljubezen / v njej je še tlelo upanje; ta želja že dolgo tli v njegovem srcu / iskra upora spet tli // kazati se v majhni meri: v očeh ji tli veselje / na nebu tli tisoč zvezd medlo sveti; nastopil je mrak, le na obzorju je še tlel ozek trak svetlobe bil viden ● ekspr. v njem je še tlelo življenje še je bil živ; preg. stara ljubezen ne zarjavi (če ne gori, pa tli) tlèč -éča -e: tleč stenj; razpihati tlečo žerjavico; tleče sovraštvo ♪
  19.      tlorís  in tlóris -a m (ȋ; ọ̑) 1. grafični prikaz vodoravnega prereza stavbe, predmeta s podatki o merah: narisati, povečati tloris; vnesti mere v tloris; tloris hiše, stroja; tloris kleti, nadstropja // podoba, oblikovanost stavbe, predmeta, prostora v vodoravnem prerezu, gledana od zgoraj: izkopavanja so odkrila tloris gradu, mesta; okrogel, podolžen tloris; stanovanjski tlorisi; v nadstropju je tloris drugačen kot v pritličju / stavba je v tlorisu kvadratna ♦ arhit. bazilikalni tloris 2. geom. projekcija predmeta navadno na vodoravno ravnino: naris in tloris 3. knjiž. temelj, osnova: idejni tloris romana; metrični tloris pesmi ♪
  20.      tnála  -e ž (á) tnalo: sekati drva na tnali / mesarska tnala / pospraviti po tnali ♪
  21.      tnálo  -a s (á) 1. nerazsekan večji kos debla, na katerem se sekajo, cepijo drva: zasaditi sekiro v tnalo; sekati drva na tnalu; grčavo, veliko tnalo; neroden je kot tnalo ∙ dati, položiti glavo na tnalo nekdaj biti kaznovan z obglavljenjem; njegove obtožujoče besede so padale po njej kakor sekira po tnalu bile izrečene brez prizanašanja, usmiljenja // navadno s prilastkom temu podoben podstavek, na katerem se seka, reže: presekati kost na tnalu / kleparsko, mesarsko tnalo 2. prostor za sekanje, cepljenje drv: pospraviti tnalo; pripeljati drva na tnalo 3. slabš. neumen, okoren človek: izšolala ga bosta, da ne bo tako tnalo kot onadva / kot psovka tnalo neotesano ♪
  22.      tnalovína  -e ž (í) z zemljo pomešani lesni odpadki, nastali ob sekanju, cepljenju drv na tnalu: spravljati tnalovino na kup; gnojiti s tnalovino ♪
  23.      tnálovka  -e ž (á) vrtn. mešanica preperelih delov lesa in zemlje: pognojiti s tnalovko ♪
  24.      tó  prisl. (ọ̑) ekspr. izraža veliko mero ali stopnjo povedanega: to so bili jezni, ko so ugotovili prevaro; joj, to ga bo bolelo; to se bodo čudili; to se boš načakal / iron. to si (mi) pameten // izraža začudenje, nejevoljo, očitek: kako to leta hitro tečejo; kako to, da te zebe; fantje, dajmo, kaj to dremljete; kaj je to ona napravila iz njega ● ekspr. to ti je fant izraža občudovanje; ekspr. to ti je goljuf velik goljuf je ♪
  25.      toaléta  -e ž (ẹ̑) 1. boljša ženska obleka za posebne priložnosti: zna nositi toaleto; elegantna, preprosta toaleta; modra toaleta iz tila / dolga plesna toaleta; večerna toaleta 2. oblačenje, urejanje svoje zunanjosti: končati toaleto; med toaleto je ne sme nihče motiti; jutranja toaleta; soba za toaleto // knjiž. toaletne potrebščine: pospraviti toaleto v torbico 3. prostor s straniščem in navadno umivalnico, zlasti v javnih lokalih: toaleta je na koncu hodnika; šla je v toaleto, da si popravi pričesko / toaleta za dame; toaleta v letalu ♪

   29.952 29.977 30.002 30.027 30.052 30.077 30.102 30.127 30.152 30.177  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA