Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Me (29.102-29.126)
- šemaríja -e ž (ȋ) 1. v zvezi pustna šemarija pustna prireditev, zabava: prirediti pustno šemarijo 2. slabš. neprimerno, smešno dejanje: nehaj počenjati te šemarije ♪
- šemáriti -im nedov. (á ȃ) neprimerno, smešno oblačiti; šemiti: nikar tako ne šemari otroka; spet stoji pred ogledalom in se šemari ♪
- šémast -a -o prid. (ẹ́) slabš. 1. neprimeren, smešen: šemasto oblačilo 2. nespameten, neumen: šemast človek ♪
- šémber [bǝr] medm. (ẹ̄) star. izraža podkrepitev trditve: šember, zdaj pa vemo, kdo je kriv ♪
- šémbraj -te medm. (ẹ̑) star. izraža podkrepitev trditve: šembraj, to pa ne ♪
- šémbran -a -o prid. (ẹ̑) star. presnet, šmentan: ta šembrani oslovski kašelj se hitro širi šémbrano prisl.: šembrano dolgo te ni bilo ♪
- šémiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) oblačiti v (pustno) šemo: šemiti otroka; šemiti se za pusta // slabš. neprimerno, smešno oblačiti: nikar tako ne šemi otroka; zakaj se tako šemiš ♪
- šempétrski tudi šempêtrski -a -o [šem in šǝm] prid. (ẹ́; é) nanašajoč se na Šempeter: šempetrske hiše / zaprt je bil v šempetrski kasarni v vojašnici v Ljubljani, v kateri so bili med okupacijo zapori ♪
- šémski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na šeme: šemski sprevod / šemski liki ♪
- šèn šêna m (ȅ é) med. nalezljivo vnetje kože, ki ga povzročajo streptokoki: zdravljenje šena ♪
- šenílja -e ž (ȋ) tekst. mehka, dlakasta preja, navadno iz bombažnih vlaken: šenilja in organzin // tkanina z votkom iz te preje ♪
- šènt šénta in šênta m (ȅ ẹ́, é) 1. evfem. hudič: šent ga je zmamil; živ je kakor šent / kot kletvica šent! ti šent ti 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža odklonilen odnos do osebe ali stvari, ki jo določa navadno prilastek: bomo videli, kaj si bo ta šent še izmislil / doma ima vsega šenta vse mogoče stvari 3. ekspr., v medmetni rabi izraža a) podkrepitev trditve: ni šent, da bi tega ne uredili b) začudenje: šent, kako si suh c) močno čustveno prizadetost: šent ga vedi, zakaj nas tako žali č) jezo, nejevoljo nad kom: da bi te šent šénta in šênta pog., ekspr.: kaj, šenta, si mu storil ♪
- šéntaj -te medm. (ẹ̄) star. izraža podkrepitev trditve: šentaj, to pa ni slabo; šentajte no ♪
- šéntan -a -o prid. (ẹ̄) star. presnet, šmentan: šentana ženska / kot kletvica šentana reč, zdaj pa imamo šéntano prisl.: to je šentano drago ♪
- šentflorjánski -a -o [šen in šǝn] prid. (ȃ) iron., v zvezi dolina šentflorjanska dežela z licemerskimi, nekulturnimi prebivalci, razmerami: Preveč je namreč hlapcev in tlačanov, preveč jih je v dolini šentflorjanski! (I. Cankar) ♪
- šentflorjánstvo -a [šen in šǝn] s (ȃ) lastnosti, kakršne so imeli prebivalci Cankarjeve doline šentflorjanske: pisatelj biča šentflorjanstvo ♪
- šentjákobica -e [šen in šǝn] ž (ȃ) nar. hruška, ki dozori konec meseca julija: obirati šentjakobice ♪
- šentjánžev -a -o [šen in šǝn] prid. (á) nanašajoč se na šentjanževo: šentjanžev dan ♦ bot. šentjanževa roža zdravilna rastlina s prosojno pikastimi listi in rumenimi cveti v socvetju, Hypericum perforatum ♪
- šentjánževka -e [šen in šǝn] ž (á) bot. zdravilna rastlina s prosojno pikastimi listi in rumenimi cveti v socvetju, Hypericum perforatum ♪
- šentjánževo -ega [šen in šǝn] s (á) nar., v krščanskem okolju praznik sv. Janeza 27. decembra: zamenjal je službo na šentjanževo ∙ nar. minevali so zadnji pomladni dnevi, bližalo se je šentjanževo v krščanskem okolju kres ♪
- šentpétrski tudi šentpêtrski -a -o [šen in šǝn] prid. (ẹ́; é) nanašajoč se na Šentpeter: šentpetrski most / zaprt je bil v šentpetrski kasarni v vojašnici v Ljubljani, v kateri so bili med okupacijo zapori ♪
- šépati -am nedov. (ẹ̄) 1. nenormalno hoditi zaradi krajše ali bolne noge: zaradi rane na nogi šepa; šepati od rojstva; na eno nogo rahlo šepa / konj šepa / ekspr. mladi so skoraj tekli, stari pa so šepali za njimi težko, nerodno hodili; pren., ekspr. teorija šepa za prakso 2. ekspr. ne potekati gladko, brez zastojev, težav: delo, preskrba šepa; izvoz je začel šepati / gospodarstvo, kultura šepa // imeti kako pomanjkljivost: njegov izgovor tujk šepa; ritem v tej pesmi šepa; ta trditev šepa ni prepričljiva, utemeljena / beseda mu je šepala zatikalo se mu je; tvoja francoščina šepa je slaba, nepravilna; primera šepa ne ustreza popolnoma ● ekspr. ura je začela šepati nihalo pri uri se je začelo ustavljati; ekspr. v matematiki šepa matematike ne zna dobro šepáje: šepaje hoditi; šepaje na eno nogo, je prišel
odpret šepajóč -a -e: šepajoč na levo nogo, je pobegnil; šepajoč konj; šepajoča postrežba ♪
- šépav -a -o prid. (ẹ́) 1. ki zaradi krajše ali bolne noge nenormalno hodi: šepava je že od rojstva / šepav konj / šepavi koraki; šepava hoja 2. ekspr. ki nima enako dolgih nog: šepava miza // ki ima kako pomanjkljivost sploh: šepavi verzi; tvoji razlogi so šepavi neprepričljivi, neutemeljeni / govori šepavo francoščino slabo, nepravilno ♪
- šepetálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) gled. kdor skrit pred občinstvom polglasno pripoveduje igralcu dele besedila: delovno mesto šepetalca ♪
- šepetáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) 1. govoriti, pripovedovati zelo tiho, ne da bi se pri tem tresle glasilke: najprej je govoril glasno, potem pa je začel šepetati; šepetati na uho, v uho; deklice so se smejale in si nekaj šepetale / ljudje so si marsikaj šepetali o njem / to se ne sme zgoditi, je šepetala; pren., ekspr. listje je šepetalo v vetru 2. gled. skrit pred občinstvom polglasno pripovedovati igralcu dele besedila: šepetati igralcu kak odlomek; dobro šepetati šepetáje: pogovarjala sta se šepetaje, da ju ne bi kdo slišal; šepetaje so mu razložili svoj načrt šepetajóč -a -e: spremil ga je do vrat, šepetajoč mu nekaj na uho; šepetajoč glas; šepetajoči valovi; šepetajoče ustnice; prisl.: šepetajoče je ponovila ta stavek šepetán -a -o: besede, šepetane v temi ♪
28.977 29.002 29.027 29.052 29.077 29.102 29.127 29.152 29.177 29.202