Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Me (28.552-28.576)


  1.      stopníški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na stopnice: stopniški držaj; stopniška ograja; kamnite stopniške plošče / stopniška preproga / stopniško okno ◊ rel. stopniški spev besedilo, navadno iz psalma, ki se moli ali poje pri maši med berilom in evangelijem ♪
  2.      stôpnja  -e ž (ó) navadno s prilastkom 1. enota pri razvrstitvi, ocenjevanju pojava, stanja glede na posledice, intenzivnost: letošnji potres je bil za dve stopnji hujši od lanskega / stopnje invalidnosti; stopnje pripravljenosti / stopnja sorodstva sorodstvo glede na neposredno ali posredno sorodstvo // kar je pri razvrstitvi delov kake dejavnosti ali položajev v njej določeno s pomembnostjo, nalogami, pravicami: stopnje sodišč, šol / docent je za stopnjo nižji od izrednega profesorja / nižja stopnja osnovne šole osnovna šola od prvega do četrtega razreda 2. časovno sklenjen del nastajanja, razvoja česa: opisovati stopnje družbenega razvoja; začetna stopnja kapitalizma; prehod z ene stopnje na drugo / stopnja duševnega, umskega razvoja; vse življenje je ostal na stopnji otroka / rasti, razvijati se od stopnje do stopnje / razvojna stopnja // kar je določeno z delom opravil glede na celoto opravil pri izdelavi česa: ena od stopenj pri delu slovarja je zbiranje gradiva; razdeliti postopek pridobivanja kake snovi na več stopenj / publ. načrt je na stopnji snovanja se šele snuje 3. kar izraža obseg pojava, stanja glede na mogoči razpon: ugotavljati stopnjo poškodovanosti; razvrstiti po stopnji odvisnosti; različna stopnja avtomatizacije / določiti stopnjo porabe velikost; preseči načrtovano stopnjo izvoza višino / z oslabljenim pomenom: stopnja odgovornosti se z odraslostjo poveča odgovornost; doseči visoko stopnjo urejenosti veliko urejenost 4. mat. značilnost, določena z velikostjo eksponenta: ugotoviti stopnjo korena, potence / enačba prve stopnje z neznankami v prvi potenci; stopnja enačbe značilnost, določena z največjim eksponentom neznanke 5. lingv. oblika, ki izraža izhodiščno, večjo, največjo mero lastnosti pridevnika, prislova: določiti stopnjo pri pridevniku / osnovna stopnja prislova 6. muz. lega, mesto tona, akorda v diatonični lestvici: dominanta je peta stopnja v durovi ali molovi lestvici ● star. sta na isti družbeni stopnji imata isti družbeni položaj; zastar. na zadnji stopnji se je ustavil stopnici; publ. ta pojav je v zadnji stopnji posledica zakonitosti družbenega življenja končno, nazadnje ◊ alp. težavnostna stopnja plezanja oznaka za težavnost plezalnega pristopa; ekon. kovna stopnja razmerje med utežno enoto določene kovine in številom iz nje narejenih kovancev; geol. geotermična stopnja globinska razdalja v notranjosti zemlje, v kateri se temperatura spremeni za 1° C; jur. sodišče druge stopnje sodišče, ki rešuje pritožbe zoper odločbe sodišča prve stopnje; kem. stopnja alkalnosti, bazičnosti; lingv. odvisni stavek druge stopnje stavek, odvisen od odvisnega stavka prve stopnje; odvisni stavek prve stopnje stavek, neposredno odvisen od glavnega stavka; prevojna stopnja neenakost prevojnih samoglasnikov zaradi njihove različne kolikosti ali kakovosti; polna prevojna stopnja prevojna stopnja s korenskim samoglasnikom o, e ali u; med. opeklina druge stopnje opeklina, pri kateri je prizadeta kožna povrhnjica in zgornji ali tudi globlji sloji kože; opeklina prve stopnje opeklina brez mehurjev, pri kateri je prizadeta samo kožna povrhnjica; opeklina tretje stopnje opeklina, pri kateri so uničeni vsi sloji kože in podkožje; ped. radijska šola za nižjo stopnjo radijska oddaja, prirejena za šolski pouk v prvem, drugem, tretjem razredu osnovne šole; radijska šola za srednjo stopnjo radijska oddaja, prirejena za šolski pouk v četrtem, petem, šestem razredu osnovne šole; šol. stopnje usmerjenega izobraževanja stopnje v izobraževalnem procesu po končani osnovni šoli; stopnja do leta 1980 študij na višji, visoki in podiplomski stopnji; tisk. stopnja črk velikost črk ♪
  3.      stôpnjema  prisl. (ō) knjiž. terasasto, stopničasto: gredice se stopnjema dvigajo; Plitvička jezera se vrstijo stopnjema po dolini // postopno, postopoma: zarja se stopnjema preliva v mehkejše barve / nevarnost se stopnjema veča polagoma, počasi ♪
  4.      stopnjeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na stopnjevanje: stopnjevalno razlikovanje, razmerje / stopnjevalna davčna lestvica; stopnjevalna zgradba drame / stopnjevalne oblike pridevnika ♪
  5.      stopnjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od stopnjevati: stopnjevanje produktivnosti / stopnjevanje dramske napetosti; stopnjevanje delovne vneme / stopnjevanje vojne načrtno, postopno širjenje vojne na omejenem področju / stopnjevanje pridevnika, prislova ♦ lit. besedna figura, ki stopnjuje učinek povedanega z navajanjem pomensko vedno močnejših besed, izrazov ♪
  6.      stopnjeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da kaj postopno prehaja z nižje stopnje na višjo a) glede na količino: stopnjevati izvoz; stopnjevati proizvodnjo; dnevno količino zdravil je počasi stopnjeval / stopnjevati cene, davke, stroške b) glede na intenzivnost, moč: stopnjevati negotovost med ljudmi; stopnjevati pritisk; okupator je vedno bolj stopnjeval teror; ropot, šum se je stopnjeval / stopnjevati dramsko dogajanje / prepir se je vedno bolj stopnjeval c) glede na mogoči razpon: stopnjevati pomoč nerazvitim; stopnjevati priprave za napad; stopnjevati sposobnosti do skrajne meje; množičnost umetnosti se stopnjuje 2. lingv. delati stopnje pridevnika, prislova: stopnjevati pridevnik / opisno stopnjevati s prislovoma bolj, najbolj; stopnjevati z obrazili stopnjujóč -a -e: stopnjujoč izkoriščenost delovnega časa, so dosegli boljše rezultate; stopnjujoči se strah pred boleznijo, smrtjo; stopnjujoča se aktivnost; prisl.: utrujenost stopnjujoče raste stopnjeván -a -o: stopnjevan boj; dramatično stopnjevan dialog ♪
  7.      stopràv  prisl. (ȁ) star. 1. šele: stoprav zdaj se je spomnil vsega / čez dve uri stoprav je vprašal zanjo / stoprav on ga je opozoril na njen prihod 2. komaj: kmet je stoprav opazil, da revež šepa ♪
  8.      stórija  -e ž (ọ́) ekspr. 1. zgodba, povest: brati, pripovedovati storije; poučne ljudske storije; storije o grških junakih / vsaka kmetija ima svojo storijo // nav. mn. neresnična pripoved, izmišljotina: po vasi so krožile čudne storije; te storije pripoveduj komu drugemu 2. neprijeten dogodek, afera: ne mara se spomniti na to storijo; tudi on je povezan s to storijo / pogrevati staro storijo // doživljaj, dogodek: pripovedovati o svojih ljubezenskih storijah; storije iz mladosti ∙ ekspr. to je pa čisto druga storija stvar je drugačna, kakor je kazalo ♪
  9.      storítev  -tve ž (ȋ) 1. naročeno delo, ki se opravi za koga navadno za plačilo: podjetje opravlja določene storitve; obračunati, plačati, podražiti storitve; cene storitev / gostinske, komunalne, obrtne, poštne, prevozniške storitve; intelektualne, zdravstvene storitve 2. publ. dosežek, delo: film jim je ostal v spominu zaradi odličnih igralskih storitev; dobil je nagrado za likovne storitve v preteklem letu; vrhunske storitve športnikov 3. glagolnik od storiti: storitev neprimernega dejanja / krava se pripravlja na storitev ♪
  10.      storíti  -ím dov., stóril (ȋ í) 1. z aktivnostjo doseči uresničitev kakega dejanja: zaloputnil je vrata, to je že večkrat storil; tega si ne upa storiti; storiti kaj iz kljubovanja, ljubezni, neznanja; storiti proti svoji volji; storiti v jezi; javno, nalašč, naskrivaj, nehote storiti kaj / storiti kaj dobrega, hudega; storiti napako, prekršek / samo pritožuje se, stori pa ničesar / prav je storil, da je prišel ♦ jur. storiti kaznivo dejanje // z aktivnostjo doseči uresničitev kakega opravila, dela; narediti: vsega tega ne more sama storiti; dobro, natančno, slabo storiti / storil sem samo svojo dolžnost // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik; narediti: storiti korak naprej / storiti sklep skleniti / storiti komu uslugo 2. navadno z dajalnikom povzročiti komu zlasti kaj neprijetnega; narediti: kaj ti je storil, da si jezen; otrok ji je nekaj storil 3. star. dati čemu, komu kako lastnost, značilnost; narediti: ta pogovor me je storil žalostnega; bogastvo ga je storilo prevzetnega / storiti komu skrbi, veselje, žalost 4. nar. roditi, skotiti: krava je storila 5. nar. obroditi: pšenica letos ni storila; trta je lepo storila ● storiti konec ekspr. taka rana lahko stori konec človeškemu življenju povzroči smrt; star. od vsega hudega je storil konec umrl; star. storiti hud konec umreti nasilne smrti; ekspr. storil je potrebne korake ukrenil vse potrebno; ekspr. storiti križ čez kaj odpovedati se čemu; obupati nad čim; evfem. storiti ženski silo posiliti jo; star. storiti nesrečno smrt nesrečno umreti; preg. kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri storíti se 1. star. nastati, pojaviti se: storila se je gosta megla / storil se je dan zdanilo se je; storila se je noč, tema 2. zastar. zgoditi se, pripetiti se: kaj se je storilo pri vas, da jokate ● črna tema se mu je storila pred očmi zaradi slabosti, razburjenja se mu je zdelo, da nič ne vidi; ekspr. milo se mu je storilo (pri srcu) postal je otožen, ganjen storjèn -êna -o: to je bilo storjeno po njegovi volji; v času storjenega dejanja je bil pijan; povrniti storjeno škodo; pravkar storjeno jagnje ∙ ekspr. v kmetijstvu je storjen velik korak naprej kmetijstvo se je izboljšalo, dvignilo; ekspr. sklenili so, da odidejo. Rečeno — storjeno brez odlašanja so sklep tudi uresničili; sam.: storjenega ni mogoče popraviti ♪
  11.      stórjica  -e ž (ọ́) ekspr. kratka zgodba, kratka povest: pripovedoval je smešne storjice iz svojega življenja ♪
  12.      stòrž  stôrža m (ȍ ó) 1. del rastline, zlasti iglavcev, ki vsebuje seme: nabirati storže; kuriti s storži / borovi, smrekovi storži ♦ bot. storž olesenelo ali omesenelo soplodje nekaterih iglavcev; jagodasti storž z omesenelimi plodnimi luskami, podoben jagodi 2. del rastline, zlasti koruze, ki vsebuje zrna: koruza že dela storže; odstranjevati zrna s storža / koruzni storž 3. zelnato steblo, zlasti pri zelju, ohrovtu; kocen: zrezati storže zelja za krmo; glava in storž ♪
  13.      stôržek  -žka m (ō) 1. manjšalnica od storž: borovi storžki / rdečkasti koruzni storžki 2. storžu podoben skupek plodov: gabrovi, jelševi storžki // agr. žensko socvetje ali plod hmelja: obirati, trgati storžke / hmeljni storžki ♪
  14.      storžnják  -a m (á) nav. mn., bot. golosemenke z mesnatimi ali suhimi storži, Coniferophytina ♪
  15.      stóstòlp  -ôlpa -o prid. (ọ̑-ȍ ọ̑-ō) ekspr. ki ima sto stolpov: stostolpo mesto ♪
  16.      stót  -a tudi stòt stôta m (ọ̑; ȍ ó) utežna mera, 100 kg: tovor tehta dva stota; pridelati dvajset stotov pšenice na hektar / stari stot 56 kg ♦ teh. metrski stot ♪
  17.      stotér  -a -o štev. (ẹ̑) 1. ki je stotih vrst: opis stoterih rastlin 2. ekspr. številen, mnog: obala je razčlenjena s stoterimi zalivčki; v mestu se prižigajo stotere luči stotéro prisl.: uslugo vam bom stotero poplačal; sam.: pripovedovali so o smrti stoterih ♪
  18.      stotéren  -rna -o prid. (ẹ̑) stokraten: polje je rodilo stoteren sad // ki je iz stotih delov, enot: stoteren odmev klicev stotérno prisl.: stoterno poplačati ♪
  19.      stôtič  prisl. (ó) pri ponavljanju ali v zapovrstju na stotem mestu: stotič igrati dramo ● ekspr. najmanj stotič je že obljubil, da se bo pridno učil velikokrat, mnogokrat ♪
  20.      stotíčen  -čna -o (ȋ) pridevnik od stotica: stotično mesto številke ♪
  21.      stotína  -e ž (í) 1. del na sto enakih delov razdeljene celote: ostala mu je le kaka stotina zaslužka / stotina grama, litra 2. nav. mn., ekspr., z rodilnikom velika množina: napekla je stotine hlebov kruha; prevozili so že stotine kilometrov / posekali so na stotine dreves ♪
  22.      stotínka  -e ž (ȋ) del na sto enakih delov razdeljene merske enote: stotinka miligrama; stotinka sekunde ♦ mat. ena cela, pet stotink 1,05 ♪
  23.      stotínski  -a -o prid. (ȋ) ki temelji na delitvi enote na sto delov: stotinski sestav ♪
  24.      stótisočína  -e ž (ọ̑-í) del na sto tisoč enakih delov razdeljene merske enote: stotisočina sekunde ♦ fiz. stotisočina newtona ♪
  25.      stótisočínka  -e ž (ọ̑-ȋ) del na sto tisoč enakih delov razdeljene merske enote: stotisočinka sekunde ♪

   28.427 28.452 28.477 28.502 28.527 28.552 28.577 28.602 28.627 28.652  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA