Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Me (27.827-27.851)


  1.      specialitéta  tudi špecialitéta -e ž (ẹ̑) 1. posebna, izjemna vrsta blaga: v tej trgovini prodajajo specialitete iz vse Evrope; te cigarete so specialiteta ♦ farm. v tovarni izdelano zdravilo // posebna, izjemna hrana, jed, znana navadno v določenem kraju: v tej gostilni postrežejo z domačimi in tujimi specialitetami; pripravljati narodne specialitete; specialitete na žaru / teden specialitet madžarske kuhinje 2. ekspr., s prilastkom kar kdo dobro obvlada, na kar se kdo dobro spozna: njegova specialiteta so južnoameriški plesi / goljufova specialiteta so bile osamljene ženske ♪
  2.      specializácija  -e ž (á) 1. usmeritev, omejitev dejavnosti na ozko področje: specializacija podjetij / programska specializacija založb / vedno večja specializacija poklicev 2. pridobitev posebnega, poglobljenega znanja na ožjem področju kake stroke: doseči podiplomsko specializacijo; iti na specializacijo v tujino; biti na specializaciji v bolnišnici / njegova specializacija je kirurgija ♪
  3.      specializírati  -am nedov. in dov. (ȋ) usmerjati, omejevati dejavnost česa na ozko področje: specializirati trgovine za prodajanje otroške obutve; obrat se je širil in specializiral ● knjiž. specializirati metulje v zbirki razvrščati, razporejati specializírati se 1. pridobivati si izurjenost za opravljanje določene ožje dejavnosti: ta zidar se specializira za polaganje ploščic; specializirati se v kuhanju 2. pridobivati si posebno, poglobljeno znanje na ožjem področju kake stroke: priporočili so mu, naj se specializira; specializirati se v jezikoslovju / žarg., med. specializirati kirurgijo specializíran -a -o: (ozko) specializirani delavci, strokovnjaki; specializirane vojaške enote; knjigarna, specializirana za prodajo strokovnih knjig ♪
  4.      speciálka  -e ž (ȃ) um. podiplomski študij na akademiji za likovno umetnost: končati, vpisati specialko / grafična specialka; specialka za zidno slikarstvo ♪
  5.      speciálka  tudi špeciálka -e ž (ȃ) 1. geogr. topografska karta v velikem merilu, ant. generalka: vnašati nove podatke v specialko; poiskati, pokazati most na specialki / topografska, vojaška specialka 2. žarg., avt. dirkalno kolo, dirkalno motorno kolo: tekmuje na domači specialki ♪
  6.      speciálnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost specialnega: razumeti specialnost razmer / specialnost te restavracije je, da v njej pripravljajo dietno hrano / ta rastlina, žival je specialnost našega morja // ekspr., s prilastkom kar kdo dobro obvlada, na kar se kdo dobro spozna: njena specialnost je risanje vzorcev za tapete / to sodi v njeno ožjo specialnost / dobro obvlada svojo specialnost / zbrali so se zdravniki vseh specialnosti specializacij ♪
  7.      specificírati  -am dov. in nedov. (ȋ) podrobno opisati, označiti kaj glede na posebne, določene značilnosti: specificirati izdelke, predmete / specificirati račun specificíran -a -o: dohodki in izdatki so natančno specificirani ♪
  8.      specífičen  -čna -o prid. (í) poseben, svojevrsten: biti v specifičnem položaju; beseda ima v tej zvezi specifičen pomen; težko je ustreči njenim specifičnim željam; opisovati specifično življenje mornarjev // značilen, tipičen: njegova specifična lastnost je, da rad vsakomur svetuje; za tako kurjenje je specifična velika poraba kurjave / med njima so specifične razlike ◊ fiz. specifični upor upor en meter dolgega odseka vodnika s presekom enega kvadratnega milimetra; specifična teža teža 1 m3 snovi; specifična toplota toplota, ki segreje en kilogram snovi za eno stopinjo; med. specifična bolezen bolezen, ki jo povzroča en sam mikrob specífično prisl.: specifično romantičen način pisanja; to je specifično slovenska narodna jed; sam.: ljudska umetnost je nekaj specifičnega ♪
  9.      specífika  -e ž (í) publ. posebnosti, značilnosti kot celota: televizijska igra ima svojo specifiko; vse to je specifika našega kmetijstva ♪
  10.      spečáti  -ám dov. (á ȃ) zastar. prodati: kmetje so svoje pridelke dobro spečali / za živino je spečal lepe denarje dobil spečáti se slabš. ljubezensko, spolno se združiti, povezati: spečala se je s tujcem; z vsako žensko se speča ♪
  11.      spêči  spêčem dov., tudi spekó; spêci specíte; spékel spêkla (é) 1. narediti hrano (bolj) užitno z delovanjem vročega zraka, vroče maščobe: speči flancate, kruh, meso; speči za večerjo / speči na masti, olju; speči na ražnju; speči v peči, pečici / zmeraj kaj speče 2. povzročiti občutek bolečine zaradi prevelike toplote: goreča vžigalica ga je spekla v prste; speči se z žerjavico // ekspr. povzročiti duševne bolečine: očetove besede so ga spekle; laž ga je spekla v dno srca; prijateljev očitek ga je zelo spekel; brezoseb. speklo ga je, ko je pomislil na krivico, ki so mu jo storili ● pog., ekspr. če ne boš tiho, te bom spekel udaril spêči se ekspr. postati deležen česa neprijetnega, neugodnega: pri tej stvari se je spekel; ker se je spekel, je hotel obrniti pogovor drugam spečèn -êna -o: spečen kruh; spečene klobase ♪
  12.      spéčnost  -i ž (ẹ́) knjiž. spanje, zaspanost: sredstva proti spečnosti; razlika med budnostjo in spečnostjo ♪
  13.      spéh  -a m (ẹ̑) zastar. 1. hitenje, naglica: od samega speha je pozabila nanj / korakati v speh hitro 2. uspeh: imeti speh pri delu ♪
  14.      spektákel  tudi špektákel -kla m (á) 1. predstava, film s slikovitimi, množičnimi prizori, razkošno opremo: ogledati si spektakel; nastopati v spektaklu / snemati, predvajati spektakel / barvni spektakli; zgodovinski spektakel Dežela faraonov 2. ekspr. dogodek, dogajanje, ki zaradi zanimivosti, slikovitosti vzbuja pozornost: ta poroka bo velik spektakel; bikoborbe, avtomobilske dirke in drugi spektakli / tepla sta se in zmerjala, sosedje pa so gledali ta spektakel ● zastar. ponoči so delali spektakel hrup, nemir; knjiž., redko paviljoni za različne spektakle predstave ♪
  15.      spektro...  ali spéktro... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na spekter: spektrofotometer, spektrograf, spektroskopija ♪
  16.      spektrográfski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na spektrograf: spektrografski posnetek / spektrografske meritve ♪
  17.      spektroskopíja  -e ž (ȋ) fiz. opazovanje, merjenje, raziskovanje spektrov: spektroskopija rentgenskega sevanja v vesolju / infrardeča spektroskopija spektroskopija infrardeče svetlobe ♪
  18.      spekulácija  -e ž (á) 1. filoz. teoretično mišljenje, ki ne upošteva prakse, izkustva: opirati se samo na spekulacijo; sholastična spekulacija / filozofska spekulacija 2. knjiž. premišljevanje, razmišljanje, zlasti teoretično: zanimiva spekulacija o čem / te spekulacije me ne zanimajo; brezplodne spekulacije; ekspr. to so prazne spekulacije ♪
  19.      spekulatíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na spekulacijo: spekulativni elementi te filozofije / izkustvene in spekulativne metode; spekulativno mišljenje / spekulativna stran znanosti / spekulativna filozofija ♪
  20.      speleo...  ali spéleo... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na podzemeljske, kraške jame: speleobiološki, speleolog, speleomorfologija ♪
  21.      speleologíja  -e ž (ȋ) veda o podzemeljskih, kraških jamah, jamoslovje: zanimanje za speleologijo ♦ geogr. fizična speleologija ki raziskuje fizikalne razmere v jamah ♪
  22.      speleolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na speleologe ali speleologijo: speleološka razprava / pomembno speleološko odkritje ♪
  23.      speljáti  spéljem tudi -ám dov., spêlji speljíte; spêljal (á ẹ̄, ȃ) 1. narediti, povzročiti, da se vozilo začne premikati: konj je težko speljal naloženi voz / voznik je prižgal motor in speljal // nepreh. začeti se premikati: na poledeneli cesti, v blatu avtomobil težko spelje 2. nar. zvoziti: speljati drva iz gozda; speljati s tovornjaki 3. narediti, da kaj pride z določenega mesta drugam: speljati vodo s travnika, v jarke; pren. režiser si je prizadeval speljati nove tokove v slovensko gledališče 4. narediti, da je kaj v določenem prostoru in ima določeno smer: speljati cesto mimo mesta; speljati plinovod, vodovod v naselje; speljati progo po dolini; speljati v loku, naravnost / speljati trto po brajdi / speljati promet po obvozni cesti // nav. ekspr. usmeriti, obrniti: speljati pogovor na šport; speljati pozornost poslušalcev drugam; speljati razpravo na stranski tir 5. nav. ekspr. s prepričevanjem povzročiti pri kom psihično pripravljenost, da kaj stori: sošolci so ga speljali na izlet; fant je pošten, pa so ga drugi speljali (na slaba pota); speljal ga je v klet in ga pošteno opil / v svet ga je speljala želja po boljšem življenju; nespametno je ravnal, ko se je dal speljati v tako tvegano zadevo; pren. mesečina jih je speljala na sprehod 6. ekspr., z dajalnikom navadno s prevaro doseči, da kdo dobi, kar je kdo drug imel ali mislil, da bo imel: speljati komu najboljše delavce / speljati prijatelju dekle / speljati športnemu tekmecu kolajno // vzeti, ukrasti: tatovi so mu speljali konja; speljati komu listnico iz žepa ● ekspr. speljati koga na led, v past prevarati, ukaniti ga; ekspr. speljati vodo na svoj mlin narediti kaj v svojo korist speljáti se nav. ekspr. 1. zdrsniti: sneg se je speljal s strehe; speljati se po hribu 2. priti skozi kaj ovirajočega: speljati se skozi luknjo v plotu spelján -a -o: čez reko je speljan most; cesta je speljana naravnost; pot je speljana v vijugah; voda je speljana v jarek; dobro speljano križišče; prim. izpeljati ♪
  24.      speljávati  -am nedov. (ȃ) 1. delati, povzročati, da se vozilo začne premikati: speljavati avtomobil, voz 2. nar. voziti: speljavati gnoj na njivo 3. delati, da kaj prehaja z določenega mesta drugam: speljavati vodo s travnika v potok ∙ ekspr. speljavati vodo na svoj mlin govoriti, delati v svojo korist; ekspr. speljavati pogovor drugam usmerjati, obračati 4. nav. ekspr. s prepričevanjem povzročati pri kom psihično pripravljenost, da kaj stori: speljaval ga je, naj se upre / vse ga je začelo speljavati v to, kar je bilo zanj pogubno speljávati se nav. ekspr. drseti: sneg se speljava s hriba; prim. izpeljavati ♪
  25.      speljeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, povzročati, da se vozilo začne premikati: speljevati avtomobil, voz; počasi, previdno speljevati; speljevati in ustavljati // nepreh. začenjati se premikati: avtobusi v snežni brozgi težko speljujejo; lokomotiva že speljuje (s postaje) 2. nar. voziti: speljevati gnoj na njivo 3. delati, da kaj prehaja z določenega mesta drugam: speljevati vodo s travnika; speljevati vodo v kanal ∙ ekspr. speljevati vodo na svoj mlin govoriti, delati v svojo korist 4. nav. ekspr. s prepričevanjem povzročati pri kom psihično pripravljenost, da kaj stori: speljevali so ga, naj se jim pridruži / speljevati sošolce na slaba pota 5. ekspr., z dajalnikom navadno s prevaro skušati doseči, da kdo dobi, kar je kdo drug imel ali mislil, da bo imel: speljevati komu pomočnike / vsi vedo, da ji speljuje moža / speljevala ga je s pogledi zapeljevala; prim. izpeljevati ♪

   27.702 27.727 27.752 27.777 27.802 27.827 27.852 27.877 27.902 27.927  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA