Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Me (27.052-27.076)


  1.      skôčen  tudi skóčen -čna -o prid., skôčnejši tudi skóčnejši (ó ō; ọ̑) 1. ki se premika v skokih: skočna srna / skočen konj 2. star. poskočen: skočen človek / biti skočnih nog, pet / skočen napev ◊ vet. ta merjasec je skočen je sposoben za skok ♪
  2.      skočíti  skóčim dov. (ȋ ọ̑) 1. z odrivom, zlasti z nogami, se oddaljiti od podlage: skočil je, da bi dosegel veje; skočil je dovolj visoko, da ga vrv ni zadela / skočiti iz jame, z drevesa; skočiti čez ograjo; skočiti na premikajoči se vlak / skočiti v vodo / kopalec je skočil na glavo, na noge / skočiti s padalom / obupal je in skočil skozi okno s skokom skozi okno naredil samomor // s takim odrivom opraviti določeno pot po zraku: vsak smučar, tekmovalec skoči trikrat / skočiti pet metrov 2. nav. ekspr., s prislovnim določilom z odrivom se hitro pojaviti: ob letalskem napadu so vsi skočili s ceste v gozd; skočiti k ranjencu / skočil je na kolo in se odpeljal s takim odrivom se usedel nanj; daj, skoči za njim hitro steci 3. nav. ekspr., s prislovnim določilom z odrivom zelo hitro vstati: ob trkanju je skočil iz postelje, izza mize; skočiti kot ris / skočiti na noge; skočiti kvišku, pokonci / ko je to slišal, je kar skočil 4. nav. ekspr. z odrivom, z določenim namenom se premakniti v položaj, kot ga izraža določilo: dva moška sta skočila nanj; vsa vesela mu je skočila okrog vratu / pes je skočil v tujca / sovražnik jim je skočil v hrbet 5. ekspr., s prislovnim določilom za kratek čas hitro se oddaljiti, oditi kam z namenom, kot ga izraža določilo: samo po kruh, v trgovino skočim; kar počakaj, telefonirat je skočil / skočiti na kratek obisk; za dva dni je skočil v Celovec 6. ekspr. hitro, nenadoma se po zraku oddaljiti od podlage: spet je skočila iskra / plamen je skočil na sosednjo hišo 7. ekspr. zaradi zunanje sile, sunka se premakniti iz določenega položaja in se vanj več ne vrniti: ob eksploziji so vrata skočila s tečajev / roka mu je skočila iz sklepa; vlak je skočil s tira je iztiril; ročica je skočila nazaj 8. ekspr. povečati se, narasti: cene prevoza so spet zelo skočile ● ekspr. od presenečenja so mu hotele oči skočiti iz jamic zelo je izbuljil oči; ekspr. od jeze, veselja bi iz kože skočil zelo sem jezen, vesel; ekspr. ne boš dobil tega, pa če iz kože skočiš če se še bolj jeziš; če si še tako prizadevaš; ekspr. mislil sem, da je svet skočil s tečajev da se je zgodilo kaj zelo hudega; ekspr. skočiti komu v besedo prekiniti ga pri govorjenju; ekspr. srce mu je skočilo v hlače zbal se je, izgubil pogum; ekspr. skočiti v hlače, v obleko hitro se obleči; ekspr. skočiti v zakonski jarem poročiti se; ekspr. kako je bilo? so nestrpno skočili vanjo so jo nestrpno vprašali; ekspr. skočila bi v ogenj zanj vse bi žrtvovala za njegove koristi; ekspr. iz zime smo kar skočili v pomlad zelo hitro prešli; ekspr. po neumnosti sem skočil v to nehote prišel, se zapletel; ekspr. skočiti si v lase spreti se; stepsti se ◊ šport. skočiti v daljino, v višino skočívši star.: zavpil je, skočivši na tla ♪
  3.      skóčnica  -e ž (ọ̑) anat. nartnica med golenico, mečnico in petnico: petnica, skočnica in druge nartnice ♪
  4.      skočník  -a m (í) nar. zahodno večji kamen, skala v strugi potoka ali reke, ki povzroča brzico, manjši slap: potok teče čez številne skočnike ♪
  5.      skódrati  -am dov. (ọ̑) narediti, izoblikovati komu kodre: pri frizerju so jo lepo skodrali / skodrati lase; pren., ekspr. veter je skodral gladino jezera skódrati se dobiti obliko kodrov: lasje so se mu skodrali / listje se je skodralo skódran -a -o: skodrani lasje; imeti glavo skodrano ♪
  6.      skòk  skóka in skôka m (ȍ ọ́, ó) 1. glagolnik od skočiti: a) skok čez potok, skozi okno / skok z mesta, z naletom; skok na glavo, na noge; skok naprej, vstran / teči v dolgih skokih; ekspr. z enim skokom je bil iz hiše, pri oknu / v skoku ujeti žogo / pri tretjem skoku se je poškodoval / narediti, publ. izvesti skok b) še skok po časopis, pa se vrnem domov / iti na kratek skok k sosedu na kratek obisk // razdalja, višina, ki se doseže z odrivom od podlage: izmeriti skok; drugi skok je bil zelo visok // nav. ekspr., v prislovni rabi izraža manjšo razdaljo: hoditi skok pred drugimi; cilj je samo še skok daleč 2. ekspr., navadno s prilastkom hitro, nenadno povečanje: skok cen, proizvodnje; skoki in padci temperature naraščanje / publ. država je naredila velik gospodarski skok je v kratkem času gospodarsko zelo napredovala, se razvila 3. ekspr., navadno s prilastkom nenaden prehod z ene stvari na drugo brez neposredne notranje povezanosti: miselni skoki / za ta film so značilni veliki časovni skoki 4. star., v prislovni rabi, s predlogom zelo hitro: na skok je bil fant na drevesu; ubogati na skok / v enem skoku se je spremenil nenadoma / jezditi skok na skok; zastar. jezditi na skok na splav 5. star. galop: skok je konja utrudil; pognati v skok; prijezditi v skoku ● ekspr. tu ima reka kar precejšen skok padec; star. zaigrati za skok za ples, zlasti poskočen; ekspr. vedela je za njegove skoke čez plot za nezvestobo v zakonu ◊ alp. preplezati skok mesto, zlasti večje, kjer se gorsko pobočje zelo strmo, navpično prelomi; šport. dvojni skok; levji skok preval letno; smrtni skok premet prosto, zlasti z višine; skok čez konja, kozo preskok čez konja, kozo; skok v daljino atletska disciplina, pri kateri se skače v vodoravni, v višino v navpični smeri; skok ob palici ali s palico atletska disciplina, pri kateri se skače čez letvico s pomočjo palice; skoki v vodo; skok s padcem; prvak v smučarskih skokih; tur. skok čez kožo tradicionalna prireditev na praznik rudarjev, združena z obrednim sprejemanjem novih članov med rudarje; um. pasji skok okras v obliki niza iz spiralasto zvitih črt; vet. biti sposoben za skok biti sposoben skočiti, dvigniti se v položaj, ki omogoča paritev ♪
  7.      skokovít  -a -o prid. (ȋ) ekspr. ki se pojavlja v skokih: skokovito premikanje / skokovit napredek; skokovite temperaturne spremembe; skokovito naraščanje cen skokovíto prisl.: cene skokovito naraščajo; skokovito se razvijati ♪
  8.      skolióza  -e ž (ọ̑) med. ukrivljenost hrbtenice v stran: skolioza v prsnem predelu ♪
  9.      skomíg  -a m (ȋ) gib ramen, s katerim se navadno kaj izrazi: odgovoril je z rahlim skomigom / skomig z rameni ♪
  10.      skomíganje  -a s (ȋ) glagolnik od skomigati: odgovoril je s skomiganjem / skomiganje z rameni ♪
  11.      skomígati  -am nedov. (ȋ) 1. z rameni delati gibe navzgor in navzdol: skomigati iz živčnosti 2. z gibi ramen navzgor in navzdol izražati nevednost, nezanimanje, dvom: kaj skomigaš, vse to je res / ni hotel jasno odgovoriti, samo skomigal je z rameni skomigajóč -a -e: skomigajoč je odšel iz sobe ♪
  12.      skomígniti  -em dov. (í ȋ) 1. z rameni narediti gib navzgor in navzdol: skomigniti od živčne napetosti 2. z gibom ramen navzgor in navzdol izraziti nevednost, nezanimanje, dvom: na vprašanje je le skomignil / nič ni rekel, samo skomignil je z rameni ♪
  13.      skomigováti  -újem nedov. (á ȗ) skomigati: na njegova vprašanja je le skomigoval / skomigovati z rameni ♪
  14.      skomína  -e ž (í) nav. mn. 1. kratkotrajen neprijeten občutek vzdraženosti, rahlega skelenja v zobeh ob zaužitju kake jedi, zlasti zelo kisle, trpke: dobiti, imeti skomine po nezrelem grozdju, jabolkih / že ob pogledu na trpke lesnike so se mu delale skomine // temu podoben telesni občutek zaradi odpora, strahu: če praskaš po pločevini, dobim skomine 2. ekspr. zelo velika želja po čem: spravil je uro v žep, da otroku ne bi delala, vzbujala skomin / s skominami je pomislil na večerjo; obšle so ga skomine po borovnicah / pregnati komu skomine po tuji zemlji ♪
  15.      skomínast  -a -o prid. (í) nanašajoč se na skomino: skominasti zobje / po nezrelih hruškah je imel v ustih še nekaj časa trpek, skominast okus / nezrelo sadje je zelo skominasto ♪
  16.      skomínati  -am nedov. (í) 1. brezoseb. imeti kratkotrajen neprijeten občutek vzdraženosti, rahlega skelenja v zobeh ob zaužitju kake jedi, zlasti zelo kisle, trpke: če jem nezrelo grozdje, me skomina; po jabolkih jo skomina; skomina ga po zobeh / v osebni rabi zobje me skominajo // imeti temu podoben telesni občutek zaradi odpora, strahu: ne praskaj po zarjaveli pločevini, ker me skomina; ko je gledal, kako nerodno seka, ga je kar skominalo 2. povzročati kratkotrajen neprijeten občutek vzdraženosti, rahlega skelenja v zobeh ob zaužitju kake jedi, zlasti zelo kisle, trpke: limone marsikoga skominajo // povzročati temu podoben telesni občutek zaradi odpora, strahu: sintetične tkanine jo skominajo 3. brezoseb., ekspr. čutiti željo po čem: vedno ga je skominalo po slavi; prav skomina ga, da bi jo vprašal / skominalo jo je po koščku domače potice; skominalo se mu je po prijateljih / že dolgo ga skomina po sosedovem gruntu ♪
  17.      skomízganje  -a s (ȋ) skomiganje: njegovo predrzno smehljanje in skomizganje ♪
  18.      skomízgati  -am nedov. (ȋ) skomigati: presedal se je in nervozno skomizgal / na vsa vprašanja je samo skomizgal skomizgajóč -a -e: skomizgajoč z rameni, je opazoval prepir ♪
  19.      skomízgniti  -em dov. (í ȋ) skomigniti: na vprašanje je le skomizgnil / začudeno ga je pogledala in skomizgnila z rameni ♪
  20.      skomizgováti  -újem nedov. (á ȗ) skomigati: ob njegovih besedah je le skomizgoval / ljudje so se čudili in skomizgovali z rameni ♪
  21.      skomízniti  -em dov. (í ȋ) skomigniti: v odgovor je le skomiznil / skomizniti z rameni ♪
  22.      skomljáti  -ám nedov. (á ȃ) star. mrmrati, momljati: starka je nekaj tiho skomljala; skomljati sam zase ● star. skomljali so, kako stradajo tožili, tarnali; star. skomljati po čem imeti močno željo po čem ♪
  23.      skomplicírati  -am dov. (ȋ) narediti kaj težavno, težje rešljivo, zaplesti: elementarne nesreče so položaj v državi skomplicirale; situacija se je skomplicirala // narediti kaj nejasno, težje razumljivo, težje dojemljivo: vedno vse skomplicira ♪
  24.      skomponírati  -am dov. (ȋ) 1. ustvariti, napisati glasbeno delo, skladbo, zložiti: skomponirati opero / to popevko je skomponiral posebej zanjo // redko ustvariti, napisati umetniško delo sploh: skomponiral je več novel 2. knjiž. sestaviti, zložiti: umetnik je skomponiral spomenik iz različnih figur / skomponirati pesniško zbirko po artistični zahtevnosti skomponíran -a -o: skomponirana pesem; domiselno skomponirane telovadne vaje ♪
  25.      skompostírati  -am dov. (ȋ) povzročiti, narediti, da se kaj spremeni v kompost: skompostirati plevel in listje ♪

   26.927 26.952 26.977 27.002 27.027 27.052 27.077 27.102 27.127 27.152  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA