Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Me (26.877-26.901)


  1.      sinhrónost  -i ž (ọ̑) knjiž. sočasnost, istočasnost: sinhronost dogodkov / sinhronost v slikarstvu ♦ film. sinhronost med sliko in zvokom v filmu ♪
  2.      siníca  -e ž (í) manjša ptica pevka s črno glavo in rumenim ali umazano belim trebuhom: po drevju ščebetajo sinice ♦ zool. čopasta, modra, velika sinica ♪
  3.      síniti  -em dov. (í ȋ) knjiž. 1. nenadoma se pojaviti, prikazati zaradi lastne svetlosti: svetloba, zarja sine / odšli so, še preden je sinil dan se je zdanilo / izza oblakov je sinila luna posijala / v očeh ji je sinila groza // nenadoma se pojaviti, prikazati sploh: iz megle je sinila senca ženske postave / kot blisk mu je v glavo sinil spomin nenadoma se je spomnil 2. z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: kdaj jim sine svoboda / naj ji sine sonce sreče ♪
  4.      sínji  -a -e prid. (ȋ) 1. svetlo moder: sinje nebo; ima sinje oči / pesn.: sinje daljave, višave; sinja mesečina; sinje Jadransko morje / sinja barva // knjiž., redko moder: svetlo, temno sinje krilo ∙ knjiž. sinji dim modrikast, sivkast; knjiž. njene debele, sinje ustnice pomodrele 2. pesn. vesel, veder: njegovo srce je polno sinjih pesmi / svetlo, sinje upanje ◊ zool. sinji kit do 34 m dolg, zgoraj jekleno, spodaj svetlo siv kit, Sibbaldus musculus; sinji som velik, človeku nevaren morski pes, Carcharias glaucus; sinje ribe ribe selivke, zlasti sardele, sardoni, skuše, ki se združujejo v velike jate sínje prisl.: sinje obarvati / piše se narazen ali skupaj: sinje moder ali sinjemoder; sinje siva barva ♪
  5.      sinjína  -e ž (í) 1. lastnost sinjega, svetlo modra barva: sinjina neba, oči; sinjina njegove srajce 2. knjiž. kar je sinje: na sinjini, v sinjini okoli njega ni bilo ničesar / oblački na nebesni sinjini na sinjem nebu; hladna sinjina nad polji sinje, rahlo megleno ozračje / dvorana je bila vsa v zlatu in sinjini 3. knjiž. veselje, vedrina: na njenih licih je odsevala sinjina ♪
  6.      sinklinála  -e ž (ȃ) geol. vbočeni del nagubanih zemeljskih skladov: antiklinala in sinklinala / sinklinala med Pohorjem in Kozjakom ♪
  7.      sinkolít  -a m (ȋ) zmes sintetičnih barv za beljenje sten: prebeliti s sinkolitom ♪
  8.      sínkopa  -e ž (ȋ) lingv. izpustitev glasu ali zloga sredi besede: apokopa in sinkopa ◊ med. kratkotrajna nezavest, omedlevica ♪
  9.      sinkópa  -e ž (ọ̑) muz. združitev nepoudarjene dobe takta s sledečo poudarjeno dobo: enakomerno ponavljanje sinkop ♪
  10.      sinkretízem  -zma m (ȋ) knjiž. združevanje, spajanje različnih, nasprotujočih si nazorov, religij ali njihovih elementov v skladno celoto: za njihovo kulturo je značilen neke vrste sinkretizem / hinduizem predstavlja sinkretizem bramanskih in budističnih elementov; sinkretizem zahodne in vzhodne miselnosti / verski sinkretizem ♦ lingv. sklonski sinkretizem pojav, da kak sklon izraža pomen več nekdanjih sklonov ♪
  11.      sinódski  -a -o prid. (ọ̑) astr., navadno v zvezi sinodski mesec čas med dvema zaporednima istovrstnima Luninima menama ♪
  12.      sinoním  -a m (ȋ) lingv. beseda, ki ima (skoraj) enak pomen kot kaka druga beseda; sopomenka, soznačnica: tepsti, tolči, biti so sinonimi / delni sinonim; nadrejeni sinonim ● publ. japonski izdelki so že kar sinonim za kvaliteto so zelo kvalitetni ♪
  13.      sinóptičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na sinopsis: na voljo je imel le sinoptični tekst in ne cele drame / podal je sinoptične slike o velikih plantažah ◊ meteor. sinoptična karta karta, ki prikazuje vremenske razmere in vremenske procese na določenem območju v določenem času; sinoptična meteorologija veda, ki proučuje ozračje za napovedovanje vremena; sinoptična vremenska napoved napoved za različne kraje hkrati; rel. sinoptični evangeliji prvi trije evangeliji, ki so si podobni po snovi, razvrstitvi dogodkov sinóptično prisl.: to je prikazano sinoptično ♪
  14.      sinóptik  -a m (ọ́) strokovnjak za sinoptično meteorologijo: sinoptiki napovedujejo izboljšanje vremena ♪
  15.      sínov  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sina: sinov obraz / sinova žena / ekspr. posestvo je prepisal na sinovo ime posestvo je prepustil sinu ♪
  16.      sintágma  -e ž (ȃ) lingv. besedna zveza, v kateri je ena beseda glavna, druga pa podrejena: analizirati sintagme // besedna zveza sploh: sintagma vojna in mir ♪
  17.      sínter  -tra m (í) metal. nataljeni in sprijeti delci česa: povečati proizvodnjo sintra ♪
  18.      sintétičen  -čna -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na sintezo: sintetični postopek / sintetična ocena, sodba; sintetična študija o gledališču 2. kemično, umetno dobljen, narejen: sintetični izdelki; sintetični kavčuk; sintetična tkanina; to blago, perilo je sintetično / sintetična zdravila / sintetična hrana; sintetična masa umetno dobljena organska snov iz makromolekul ◊ biol. sintetični hormoni; farm. sintetični analgetiki; fin. sintetični konto konto, ki prikazuje posamezne skupine sredstev ali vire sredstev; kem. sintetični polimeri; lingv. sintetični jeziki jeziki, ki z določeno obliko besede izražajo hkrati več slovničnih kategorij; lit. sintetična kompozicija kompozicija, pri kateri si sledijo dogodki v naravnem, neprekinjenem časovnem zaporedju; muz. sintetična glasba kombinacija navadne glasbe z elektronsko; ped. sintetična metoda pouka metoda, pri kateri se elementi obravnavane snovi sestavljajo v celote sintétično prisl.: sintetično narejena snov ♪
  19.      sintétika  -e ž (ẹ́) pog. sintetična tkanina: sintetika se ne mečka; bluza iz sintetike; volnena tkanina, kombinirana s sintetiko // izdelki iz te tkanine: najraje nosi sintetiko ♪
  20.      sintetizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. sestavljati, združevati bistveno v novo celoto: sintetizirati nova spoznanja s starimi; sintetizirati različne trditve; analizirati in sintetizirati / vse to sintetizira znani rek 2. kem. umetno pridobivati s spajanjem različnih snovi: sintetizirati proteine; sintetizirati vlakna iz organskih in anorganskih snovi / sintetizirati hrano sintetizirajóč -a -e: sintetizirajoče tendence sintetizíran -a -o: sintetizirana snov ♪
  21.      sintétski  -a -o prid. (ẹ̑) sintetičen: sintetsko delo / sintetske metode / sintetsko vlakno ♪
  22.      sintéza  -e ž (ẹ̑) sestavitev, združitev bistvenega v novo celoto: postopek sinteze; analiza in sinteza / idejna, stilna sinteza / narediti sintezo // kar nastane s tako sestavitvijo, združitvijo: napisati, prebrati sintezo / ta umetni jezik je sinteza germanskih, romanskih in slovanskih elementov ◊ bot. svetlobna sinteza fotosinteza; filoz. Heglova teza, antiteza in sinteza; kem. (kemična) sinteza spajanje različnih elementov v spojino ♪
  23.      sintézen  -zna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sintezo: sintezni postopek ♦ kem. sintezni plin plinasta zmes ogljikovega monoksida in vodika, ki se uporablja za sintezo česa ♪
  24.      síntrati  -am nedov. (ȋ) metal. s segrevanjem delati, povzročati, da se delci česa natalijo in sprimejo: sintrati rudo; sintrati pri dva tisoč stopinjah Celzija / sintrati kovinski prah síntran -a -o: sintrana kovina ♪
  25.      sínus  -a m (ȋ) 1. med. votlina v čelni ali v zgornji čeljustni kosti, prevlečena s sluznico: čutiti bolečine v sinusu / čelni sinusi / vnetje sinusov obnosnih votlin // votlina, široka cev kje sploh: sinus poprsnice; sinusi v lobanjskih kosteh, možganih 2. geom., v zvezi sinus kota število, določeno z razmerjem med dolžino kotu nasprotne katete in dolžino hipotenuze v pravokotnem trikotniku: izračunati sinus kota ♪

   26.752 26.777 26.802 26.827 26.852 26.877 26.902 26.927 26.952 26.977  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA