Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Me (26.202-26.226)



  1.      samodŕštvo  -a s () politična ureditev, v kateri ima neomejeno, samovoljno oblast en človek ali majhna skupina: boriti se proti samodrštvu // ekspr. ravnanje oblastnega, samovoljnega človeka: žene so se uprle samodrštvu mož; samodrštvo in trinoštvo
  2.      sámodržávje  -a s (-) v carski Rusiji politična ureditev, v kateri ima neomejeno, samovoljno oblast en človek ali majhna skupina: boriti se proti samodržavju; carsko samodržavje
  3.      samodŕžec  -žca m () oblastnik, ki ima neomejeno, samovoljno oblast: državi je vladal samodržec; car samodržec // ekspr. oblasten, samovoljen človek: ravnatelj je bil pravi samodržec
  4.      samoglásniški  -a -o prid. () nanašajoč se na samoglasnik: samoglasniški sistem v jeziku; samoglasniško-soglasniške zveze / samoglasniška premena ♦ lit. samoglasniški stik ujemanje samoglasnikov, navadno v zaključnih besedah verzov; asonanca
  5.      samogólten  -tna -o [t] prid. (ọ́ ọ̄) star. 1. lakomen, pohlepen: samogolten starec; zelo so samogoltni 2. požrešen: jej počasi, ne bodi tako samogolten; samogoltne koze uničujejo zelenje samogóltno prisl.: samogoltno jesti
  6.      samogóltnost  -i [t] ž (ọ́) star. lakomnost, pohlepnost: njegova samogoltnost in nevoščljivost presegata vse meje ● star. pijanstvo in samogoltnost požrešnost
  7.      sámográja  -e ž (-ā) knjiž. grajanje samega sebe: samohvala in samograja
  8.      sámohvála  -e ž (-á) hvaljenje samega sebe: to je samohvala; nekritična samohvala / naveličala se je poslušati te samohvale ∙ ekspr. brez samohvale povem, da sem jim vsa ta leta pomagal nočem, nimam namena poudarjati svoje pomoči
  9.      sámoironíja  -e ž (-) knjiž. ironiziranje samega sebe, svojih dejanj: imeti smisel za samoironijo / svoje življenje ocenjuje z jedko, pikro samoironijo
  10.      sámoizníčiti se  -im se dov. (-) knjiž. izničiti samega sebe: samoizničiti se mu je postal cilj
  11.      sámoizobrázba  -e ž (-) izobraževanje samega sebe brez šol: pomen samoizobrazbe; krožki za samoizobrazbo; samoizobrazba in samovzgoja
  12.      sámoizobraževánje  -a s (-) izobraževanje samega sebe brez šol: strokovno samoizobraževanje; samoizobraževanje ljudskih množic; skrb za samoizobraževanje
  13.      sámoizpopolnjevánje  -a [n] s (-) izpopolnjevanje samega sebe: te ure so namenjene samoizpopolnjevanju; samoizpopolnjevanje in samoizobraževanje / moralno samoizpopolnjevanje
  14.      sámoizpóved  -i ž (-ọ̑) knjiž. osebna, lastna izpoved: njegova samoizpoved jo je zelo pretresla; umetnikova samoizpoved / povest v obliki samoizpovedi / pesnik je v teh samoizpovedih neposreden in iskren
  15.      samokólnica  -e ž (ọ̑) priprava z enim kolesom in dvema ročajema za prevažanje materiala: naložiti samokolnico; odvažati kamenje s samokolnicami / kupiti samokolnico peska
  16.      samokólničar  -ja m (ọ̑) kdor vozi samokolnico: med samokolničarji je bil prvi
  17.      sámokontróla  -e ž (-ọ̑) knjiž. kontrola samega sebe: navajati učence na samokontrolo; kontrola in samokontrola
  18.      samokòv  -óva m ( ọ̄) metal. težko mehanizirano kladivo za grobo obdelavo kovine; norec
  19.      samokrílnik  -a m () aer. letalo z enojnimi krili brez zunanje opore med njimi in trupom: brezrepec in samokrilnik
  20.      sámokrítičen  -čna -o prid. (-í) kritičen do samega sebe: bila je zelo samokritična / samokritično mišljenje / samokritični dovtipi sámokrítično prisl.: samokritično oceniti neuspeh; samokritično priznati svoje napake
  21.      sámokrítika  -e ž (-í) kritika samega sebe: potrebnost samokritike; kritika in samokritika / samokritika članov organizacije / napisati samokritiko
  22.      samolásten  -tna -o prid. (ā) 1. knjiž. poseben, individualen: vsako obdobje literature ima samolastno strukturo / to je naredil na svoj samolastni način 2. zastar. svojevoljen, samovoljen: samolastna zapustitev delovnega mesta; samolastno poseganje v zasebno življenje / njegovi samolastni ukrepi // samodržen: samolastni vladarji / samolastna država ● zastar. zavedal se je, da je samolasten gospodar samostojen, neodvisenbot. samolastna oprašitev oprašitev s pelodom istega cveta samolástno prisl.: samolastno so odšli domov; samolastno se vseliti; sam.: koliko je v teh pesnikih samolastnega
  23.      samolét  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) navadno v zvezi preproga samoleta, v pravljicah preproga, ki človeka po zraku hitro prenese drugam; leteča preproga: preproga samoleta bi me prenesla, kamor bi želel
  24.      samoljúben  -bna -o prid. (ú ū) ki pretirano vrednoti samega sebe: samoljubni in domišljavi ljudje; fant je zelo samoljuben / odgovoril je s samoljubnim nasmehom // zastar. sebičen: pohlepen in samoljuben človek / samoljubni nameni samoljúbno prisl.: samoljubno se nasmehniti; ravnal je zelo samoljubno
  25.      samoljúbje  -a s () pretirano vrednotenje samega sebe: samoljubje ga je zaslepilo; s tem je žalila njegovo samoljubje; ekspr. užaljeno samoljubje / v svojem samoljubju se je ob tej pohvali čutila polaskano

   26.077 26.102 26.127 26.152 26.177 26.202 26.227 26.252 26.277 26.302  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA